Zvonko Černač: Bodo zaradi gradnje infrastrukture okoli HE Brežice oškodovana javna sredstva?

Zvone Černač (foto: SDS) Zvone Černač (foto: SDS)

Po uradnem odprtju HE Brežice septembra 2017 so v okviru gradnje infrastrukture okoli hidroelektrarne precej prahu dvignili napovedani odkupi zemljišč, predvsem zemljišča na območju gramoznice Stari Grad v občini Krško.

 

Poslanec SDS Zvonko Černač je na ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo infrastrukture okoli brežiške hidroelektrarne.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Po uradnem odprtju HE Brežice septembra 2017 so v okviru gradnje infrastrukture okoli hidroelektrarne precej prahu dvignili napovedani odkupi zemljišč, predvsem zemljišča na območju gramoznice Stari Grad v občini Krško.

Prvi poskus odkupa zemljišča Stari Grad, na katerem je bila predvidena ureditev infrastrukture okoli hidroelektrarne, se je zgodil že v letu 2017. Takrat je javno podjetje Infra s pomočjo cenilca presodilo, da je za zemljišče in odškodnino upravičeno odšteti več kot 3 milijone evrov državnih sredstev. Odkupnino v višini 430 tisoč evrov bi po predlogu pogodbe prejela družba Hortikultura plantaže in gradnje Brežice, ki ima zemljišče v lasti, nadomestilo za škodo v višini 2,6 milijona evrov pa bi prejelo komunalno in gradbeno podjetje Kostak, ki ima na zemljišču rudarsko pravico za izkop proda in gramoza. Koncesijska pravica za črpanje in prodajo mineralnih snovi bi se namreč v primeru odkupa prenesla na podjetje Infra, za kar bi morala država družbi Kostak izplačati odškodnino za škodo, ki bi nastala zaradi izgube rudarske pravice. Ministrstvo za okolje in prostor je zahtevek za plačilo iz državnih sredstev takrat zavrnilo, od predloga pogodbe pa se je po zavrnitvi distanciralo tudi samo podjetje Infra.

V oceni vrednosti gramoznice Stari Grad 4 iz decembra 2016 je pri izračunu nadomestila sodno zapriseženi cenilec namreč vštel celotno vrednost mineralnih snovi v gramoznici, ki bi jo družba Kostak predvidoma izčrpala do leta 2033. In to kljub temu da je bila takrat v veljavi koncesija, ki bi se Kostaku iztekla 3. februarja 2019. Na Ministrstvu za infrastrukturo so potrdili, da je bila koncesija podeljena z namenom, da se na tem območju izvede izkop za potrebe oblikovanja nadomestnih habitatov HE Brežice, kar pomeni, da je bilo že ob podelitvi koncesije jasno, da gre za projekt z omejenim časovnim trajanjem in da bo zemljišče prej ali slej najverjetneje odkupila Republika Slovenija.

V vrednost predloga kupoprodajne pogodbe za gramoznico je bil tako vračunan izpad dohodka za še dodatnih 14 let po tem, ko bi družbi Kostak pravice za rudarsko koriščenje zemljišča prenehale, kar je tudi razlog za nadomestilo v višini 2,6 milijona evrov, ki jo je Infra želela nameniti temu podjetju in to kljub dejstvu, da je iz povzetka cenitve jasno razvidno, da je bil z rokom izteka koncesijske pogodbe seznanjen tudi cenilec. Tudi nadzorni svet Infre direktorju Vojku Sotošku ni dal soglasja za podpis predlagane prodajne pogodbe in prenos koncesijske pravice za izkoriščanje mineralnih snovi.

Poleg tega se koncesnina za izkoriščanja mineralnih surovin ne plača vnaprej, pač pa za nazaj. Za vsako leto trajanja koncesije. Koncesionar pa je po izteku koncesijskega razmerja tudi dolžan izvesti sanacijo degradiranega območja. Kostak bi torej prejel nekaj, česar sploh ni plačal, prihranjeni pa bi mu bili tudi obsežni stroški za sanacijo.

Iz poročila o realizaciji izgradnje infrastrukture pri HE Brežice, ki ga je Infra januarja letos pripravila na poziv Ministrstva za okolje in prostor, je razvidno, da Infra še vedno ni dokončala infrastrukture okoli HE Brežice, pa tudi odkup zemljišča v gramoznici Stari Grad je še vedno aktualen. Kot razlog za odkup se zdaj omenja tudi trajna rešitev poplavne varnosti Nuklearne elektrarne Krško.

Ne glede na celotno dogajanje je Ministrstvo za infrastrukturo aprila 2018 koncesijsko pogodbo na zemljišču Stari Grad 4 podaljšalo za dodatna štiri leta. Družba Kostak, ki bi ji koncesija za črpanje mineralnih snovi potekla v začetku februarja letos, ima tako zdaj na zemljišču zagotovljene rudarske pravice do februarja 2023, zaradi česar je ponovno upravičena do odškodnine.

Ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek zato sprašujem:

1. Zakaj je Ministrstvo za infrastrukturo družbi Kostak podaljšalo koncesijsko pogodbo, če namerava država preko Infre to zemljišče odkupiti?
2. Ali drži, da je koncesijska pogodba potekla 3. 2. 2019 in da je bila podaljšana za 4 leta? Zanima me, kdaj je bila podaljšana in do kdaj velja? Prosim tudi za posredovanje odločbe o podaljšanju in prejšnjih odločb, na podlagi katerih je Kostak pridobil rudarsko pravico.
3. Ali so tudi v tem primeru prihajala navodila iz kabineta? V kolikor ne, kateri uradniki so pri tem podaljšanju sodelovali?
4. Ali je zemljišče Stari Grad v občini Krško za obratovanje HE Brežice res potrebno?
5. Ali bo odkupljeno, po kakšni ceni in kdaj bo odkupljeno?
6. V kolikor bo do odkupa prišlo, kdo bo odgovarjal za oškodovanje javnih sredstev?
7. Koliko znaša letna višina koncesnine, ki jo je Kostak v času trajanja koncesijskega razmerja plačal in datumi plačil z navedbo obdobja, za katero so bila ta plačila izvršena?
8. Kako lahko pojasnite, da imajo v številnih drugih primerih težave pri pridobitvi, podaljšanju ali prenosu koncesije tisti, ki rudarsko pravico dejansko potrebujejo za normalno poslovanje?

nazaj na vrh