Zlata Krašovec: Nategi, ki smo si jih izvolili

  • Napisal  Zlata Krašovec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: STA foto: STA

Mislite si, kar hočete. A zdaj že tovarišica Majda Širca ne dohaja več kadrovske politike premierja Marjana Šarca. “Sam res ne dohajam: minister za okolje in prostor je v starih časih imel za seboj nekaj knjig, profesuro, doktorat, civilna gibanja, množično kulturo … danes je OK, če mu dajo reference članki v Cosmopolitanu in borilne veščine …” je oni dan potožila na Twitterju. Nekateri pravijo, da so jo potem oživljali, ampak to je bil najbrž lažni alarm.

 

Razlog za težko sapo nekdanje ministrice za kulturo je nedavno imenovanje Simona Zajca na mesto ministra za okolje in prostor. Pustimo ob strani reference, ki jih pri imenovanemu pogreša. Navsezadnje seznami knjig, ki naj bi jih imeli za seboj prejšnji ministri za okolje, niso tako obsežni, kot bi se dalo sklepati iz njenega zapisa. Sama se pri najboljši volji ne morem spomniti kakega naslova iz domnevno bogate bibliografije okoljske ministrice Irene Majcen ali ministra za vsa področja in vse vlade Karla Erjavca. Vprašanje je tudi, zakaj pogreša akademske naslove, kajti z nastopi različnih doktorjev in profesorjev na političnem parketu prav zares nimamo najboljših izkušenj. Kakšne ministre in ministrice so naplavili potočniki in hudourniki, ki so se stekali v civilne vseslovenske ljudske vstaje, pa zgodovina tudi ne bo pozabila. Če torej minister nekaterih referenc nima, jih pač nima.

A bolj kot to tovarišici Majdi zamerimo, da je med naštevanjem referenc, ki jih imenovani ima, hote ali nehote prezrla nekatere, s katerimi se je Simon Zajc sam pohvalil v svojem v curriculumu vitae. V njegovem življenjepisu namreč beremo, da se je v življenju ukvarjal z vsem mogočim in da tako rekoč ni področja, na katerega se ne spozna. Prstne odtise Zajca – politika zato najdemo na še zmeraj nedokončani zgodbi o implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Najdemo jih na državotvornih prizadevanjih za implementacijo zapisa pravice do pitne vode v ustavo. Da pa ne bo vse zvenelo tako hudo učeno, naj omenim še njegov za javni red in mir neprecenljivi prispevek pri zavzemanju za legalizacijo indijske konoplje. In ne nazadnje – prezreti ne smemo niti njegove dejavne vloge pred vstopom v politiko, ko je deloval v agenciji Ceh za smeh, ki skrbi za zadostno ponudbo komikov in njihovih programov na slovenskem trgu. Čisto mogoče je, da je prav ta agencija sivolasemu organizatorju festivala slovenske politične komedije priskrbela Marjana Šarca, ki je na volitvah nastopil z zares smešnim programom. Če to drži, je to gotovo izjemna politična referenca ministra Zajca.

Zelo krivično pa je spotikanje tovarišice Majde ob članke, ki jih je Zajc objavljal v reviji Cosmopolitan in ki kažejo izjemno širino duha novopečenega ministra. V njih namreč Zajc razkriva naravnost neverjetno poznavanje različnih področij političnega, gospodarskega in družbenega življenja. V enem od teh člankov je denimo podrobno razdelal področje komuniciranja. Bralcem in zlasti bralkam je naštel celo plejado primernih izjav, ki jih morajo šepetati, vriskati, vpiti ali zgolj govoriti intimnim partnerjem, če želijo, da se tem zatresejo tla pod nogami. Naj naštejem samo nekaj najglobljih. Recimo tale vzdihljaj erotične narave: “Nobeden me še ni tako.” Izjava je seveda primerna bolj za prve zmenke, saj bi bilo nenavadno, če bi ženska kaj takega prišepnila partnerju po več letih intimne zveze. Ali pa ta globoka misel, ki razodeva poznavanje poti od njive do mize, da ne rečem postelje: “Lahko ješ čebulo, me ne moti.” Ta na videz skromna in nepomembna ugotovitev izdaja predanost, s katero se je Zajc kot podpredsednik odbora za kmetijstvo zavzemal za razvoj slovenskega podeželja, posebno lukarije in tam cvetočega čebularstva. Naslednja izjava je kot nalašč za priročnik Sam svoj mojster: “Oh, kako si simpatičen, ko se čohaš po svojem orodju.” Trditev lepo pokaže ministrovo veliko afiniteto do malega gospodarstva. Za področje PR je kot nalašč globok poklon: “Ogromen je in lep. Kot iz revije.” Ta pristop bi utegnil koristiti tudi turizmu, saj bi “njegovo” sliko lahko objavljali namesto slike Blejskega otoka. (Morda bi veljalo razmisliti tudi, kako bi “njena” nadomestila posnetke Postojnske jame.) Za čase prihajajoče recesije nam Zajc ponuja naravnost genialni predlog: “Drage večerje? Pa kdo bi si to želel, če lahko doma poješ pico in greš lahko potem takoj seksat.” Ne nazadnje je minister pokazal tudi sočutje do na obrobje porinjenih ranljivih skupin: “Bi imel kaj proti, če se nama kdaj pridruži še moja sodelavka?” … No, naj bo dovolj. Če vas zanima več, poguglajte sami.

Ste morda ob branju pomislili, da nas ni še nobeden tako nategnil kot Šarec? Če je tako, vam svetujem premislek. Mogoče ste pa koga vseeno prezrli. Če pa se vas loteva malodušje, ker se vam zdi, da morda le še nismo dosegli dna, naj vas spomnim, da je vse odvisno od nas. Nategovali nas bodo točno tako in točno toliko, kot si bomo izvolili.

nazaj na vrh