Združenje manager: Nagrade večinoma za politično nastavljene in kasneje v sodnih procesih kompromitirane "managerje leta"

Simbolična fotografija. / arhiv Demokracije Simbolična fotografija. / arhiv Demokracije

Na pepelično sredo prihajata na pogovor na Škrabčevo domačijo lavreata Združenja Manager Jože Mermal, dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa, in Tomaž Berločnik, manager leta 2019, piše na spletnih straneh Škrabčeve domačije. “Dosežke, ki sta jima prinesli najvišji slovenski managerski priznanji, sta zastavila v različnih časih. Prvi je pred štirimi desetletji v razpadajočih skladiščnih halah na obrobju Ljubljane, ki jih je prevzel v upravljanje, videl bleščeča poslopja trgovskega velesredišča na visokih obratih. Drugi daljnovidno razume, da je upravljanje z energijo na današnjih prelomnicah ne le investicija, ampak usoden premik v prihodnost.” Kot tudi zapišejo, “Tomaž Berločnik je še ne desetletje po prihodu v Petrol seznamu svojih dosežkov dodal najboljše poslovno leto v zgodovini podjetja, regijski naskok v energetiki, mobilnosti in trgovini in skoraj tretjino bolje plačane delavce kot znaša povprečna slovenska plača. Trajnostno zavezujoče delovanje, podpora športu, kulturi in znanosti kot tudi odzivi ob izrednih dogodkih izpostavljajo tudi njuno vrhunsko družbeno odgovornost,” Dve “izvirni managerski zgodbi” torej. Toda zgolj na videz, saj dejstva govorijo drugače.

Združenje Manager vsako leto podeljuje prestižni naziv “Manager leta”, pri čemer bode v dejstvo, da je Združenje manager vse od prve podelitve te nagrade leta 1991 zvesto sledilo politiki in nagrajevalo v glavnem politično nastavljene ali politično izrazito levičarsko opredeljene posameznike. Neodvisnih, svobodnih managerjev, ki so uspeli narediti svojo zgodbo sami, brez pomoči tranzicijskih omrežij, je na seznamu dobitnikov nagrade Manager leta le peščica. Zakaj se Združenje manager ne osvobodi vpliva politike in pri svoji presoji preneha igrati vlogo nekakšnega zabavljača old boysov in njihovega podmladka, je vprašanje, na katerega bo Združenje vsekakor moralo odgovoriti. Kajti težko bi rekli, da potrebuje danes, ko se cel svet sooča z globalnimi vprašanji in digitalizacijskimi izzivi, cvet slovenskega gospodarstva svojo politično dopolnilno dejavnost. Izrazito neprijetno preseneča dejstvo, je, da se z umikom stare garde slovenskega gospodarstva, ki je bila zbrana v notoričnem Forumu 21 in delovala v močnem dvojcu politika-gospodarstvo v interesni sferi bivšega predsednika Milana Kučana, tudi danes ni veliko spremenilo. “Managerji leta” postajajo kot za stavo v glavnem ljudje, ki so na svoje položaje znotraj velikih korporacij prišli tako ali drugače s pomočjo političnih botrov. Kako drugače pojasniti npr. lanskoletnega managerja leta, zdaj že bivšega prvega moža Petrola Tomaža Berločnika, za katerega je jasno, da je prišel in odšel po diktatu politike? Da o raznih ustanovnih članih Foruma 21, npr. Janezu Škrabcu, ki je znan predvsem po tem, da dela biznis prek podizvajalcev, niti ne govorimo. Ko se za “vrhunske managerske dosežke” nagrajujejo direktorji oziroma predsedniki uprav podjetij, ki v razvojnem in inovativnem smislu ne pomenijo nič ali podjetij, ki delujejo v pogojih monopolnega tržnega položaja in jih iz ozadja vodi politika, je jasno, da takšne nagrade nimajo veliko s strokovnostjo in managersko odličnostjo. Združenje manager bo moralo javnosti razložiti, kaj pravzaprav želi biti: resna neodvisna stanovska organizacija ali dvorni norček slovenske politike.

Poglejmo podrobnosti. Priznanje Manager leta je eno najbolj prestižnih priznanj na področju managementa v slovenskem prostoru, s katerim Združenje Manager nagrajuje vodilne slovenske managerje za njihove “izjemne poslovne dosežke” v podjetjih, ki jih vodijo. Pri izboru prejemnika priznanja Manager leta naj bi se upoštevalo “kandidatove poslovne, finančne, upravljavske, inovacijske, kadrovske ter druge strateške dosežke v podjetju, ki ga vodi”. Obenem se kandidata ocenjuje tudi “skozi prizmo njegovega vpliva na širše slovensko gospodarsko in družbeno okolje”. Kandidati so ocenjeni po naslednjih merilih: izkazane vodstvene kompetence, uspešnost na osebnem intervjuju, ki poteka v okviru izbornega postopka,izkazani poslovni rezultati v podjetju, ki ga vodi, izkazani inovacijski, konkurenčni, kadrovski in strateški dosežki ter jasna opredeljenosti prihodnosti družbe, ki jo vodi. Kot piše na spletni strani Združenja manager, uspehi managerjev leta prispevajo k uveljavljanju managerskega poklica v Sloveniji. “Njihove zgodbe so temelj, na katerem gradimo ugled managementa,” pravijo v Združenju.

Forum 21, ovadbe, sodni procesi, zapori...
Seveda je izbor veliko več kot zgolj podelitev nagrade, saj obenem javnosti sporoča, katere so najpomembnejše vrednote v Sloveniji. Prav zato so se v preteklosti že sprožali pomisleki, kaj pravzaprav Združenje nagrajuje, zlasit potem, ko so nagrade začeli prejemati trgovci tipa Zoran Janković in Bine Kordež, ne pa inovatorji in klasični podjetniki. Polemike so sprožale tudi analize kriterijev, ki so podlaga za podelitev te prestižne nagrade, saj se nekateri nagrajenci po posameznih kriterijih niso uvrščali med najboljša slovenska podjetja. Na osnovi tega se je ustvarilo mnenje, da gre pri nagradi predvsem za nagrajevanje lobiranja in politične pripadnosti. Vpogled v managerske nagrade je namreč razkril, da so v določenem obdobju med nagrajenci prevladovali člani Kučanovega Foruma 21, npr. Bine Kordež (Merkur), Sonja Gole (Adria Mobil), Zoran Janković (Mercator), Bruno Korelič (Luka Koper), Herman Rigelnik (Autocommerce), Tatjana Fink (Trimo Trebnje)... Veliko nagrajenih “managerjev leta” iz Foruma 21 je bilo kasneje tudi vpletenih v menedžerske prevzeme podjetij - nekaterim je uspelo in so se praktično brez svojega kapitala, ob izdatni pomoči slovenskih davkoplačevalcev, povzpeli med najbogatejše Slovence, drugi so pristali v kazenskih procesih, celo za zapahi...
Poglejmo podrobnosti. Priznanje manager leta se podeljuje od leta 1991. Za managerje leta 1991 so bili razglašeni Stane Gošte, Eti Elektroelement (danes že pokojni); Vida Marcijan, Filc Mengeš (danes upokojena) in Jože Stanič, Gorenje gospodinjski aparati – danes upokojen. Stanič je eden najpomembnejših ustanovnih članov Foruma 21; nekdanji predsednik uprave Gorenja je kasneje kupil delež v družbi LTH; leta 2004 je bil obtožen zlorabe notranjih informacij pri prodaji delnic Gorenja leta 2002, a je bil oproščen obtožb.

Managerji leta 1992 so postali Miloš Kovačič, pokojni dolgoletni direktor Krke, sicer ustanovni član Foruma 21, za katerega pravijo, da je bil ključni vezni člen pri poslovanju s tržaškim udbovskim podjetjem Safti. Tega leta sta mu družbo delala še Miro Pinterič, Šešir Škofja Loka – Pinterič je kasneje, leta 2006 načrtoval managerski odkup podjetja, ki se je zadnja leta otepalo z visoko izgubo, 2016 podjetje končalo v stečaju – ter Danilo Kovačič, Hit Nova Gorica, danes upokojenec. Kovačič je bil leta 2000 zaradi zlorabe položaja obsojen na zaporno kazen treh let in osmih mesecev, kasneje ga je predsednik Janez Drnovšek po nekaj tednih prestajanja zaporne kazni pomilostil. V Kovačičevem primeru je šlo po nekaterih mnenjih za eno redkih pravnomočnih obsodb na področju tranzicijskega gospodarskega kriminala.

Managerji leta 1993 so postali Metka Wachter, Krka kozmetika (danes upokojena); Borut Mokrovič, Terme Čatež (leta 2005 ga je NS pod vodstvom Bojana Petana razrešil iz krivdnih razlogov. Zadeva se je končala s tožbo in izvensodno poravnavo) ter mag. Branko Pavlin, Comet Slovenske Konjice, danes nadzornik v družbi Unior. Pavlin je bil v obdobju od 2001 – 2011 predsednik uprave Dnevnika, trdno držal v rokah pravilno linijo uredniške politike, nato pa bil nagrajen s funkcijo nadzornika v družbi Unior s strani državnega kapitala v času kadrovanja vlade Alenke Bratušek.

Manager leta 1994 je postal Janez Štefanič, Iskra kondenzatorji Semič. Za leto 1995 je to nagrado prejel Metod Dragonja, Lek Ljubljana. Danes se Dragonja uradno upokojuje, neuradno odhaja z mesta državnega sekretarja, ker se ne strinja s podaljšanjem delovanja DUTB. Kot je znano, je bil Dragonja septembra2018 imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za finance. Pred tem je bil leta 2014 minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v vladi Alenke Bratušek. Od septembra 2014 do julija 2016 je bil državni sekretar na Ministrstvu za finance, kjer je bil odgovoren za upravljanje podjetij v državni lasti in za usmerjanje delovanja DUTB.

Za leto 1996 je nagrado prejel po pokojni Alojz Deželak, Kolinska Ljubljana; za leto 1997 pa Jože Mermal, BTC Ljubljana; danes predsednik upravnega odbora BTC in predsednik NS Krka d.d. Tudi Mermal se je zaradi dvomljivih poslov znašel na zatožni klopi. Leta 2007 je bil ustavljen kazenski postopek zoper družbo BTC, predsednika Mermala in člane uprave zaradi suma kaznivega dejanja pri menedžerskem odkupu oziroma lastninjenja BTC. BTC je bila tudi zgodba o enem najodmevnejšem managerskem odkupu v Sloveniji. Mermal je bil tudi med podporniki Zorana Jankovića, ki so oktobra leta 2011 romali na magistrat v znak podpore, včlanil pa se je tudi v Listo Zorana Jankovića.

Manager leta 1998 je postal Jakob Piskernik, Merkur; danes upokojen. Piskernik je bil po zaključku funkcije predsednika uprave Merkurja 1999 predsednik in nato član nadzornega sveta. Merkur v stečaju je od nekdanjih članov uprave ter nekdanjih nadzornikov, med njimi Jakoba Piskernika, terjal povrnitev dobrih devet milijonov evrov škode, ki naj bi mu nastala zaradi sporne preprodaje Trgovskega centra Primskovo med Merkurjem, obvladujočo firmo Merfin in slovenjgraškim podjetjem Kograd Igem konec leta 2008, postopek je bil ustavljen.

Managerka leta 1999 je postalaTatjana Fink, Trimo Trebnje. Finkovo je leta 2014 Nadzorni svet zaradi slabega stanja podjetja odpoklical. Finkova Trima ni le vodila, ampak tudi lastniško »obvladovala« skupaj z drugimi vodilnimi prek družbe Trimo Investment. Sama je v tej imela največji, 12,4-odstotni delež. Finkova je tik pred razrešitvijo izstopila iz lastništva Trima Investment, preko katerega so vodilni kadri skupine Trimo pred leti izvedli delni menedžerski prevzem.

Za leto 2000 je prestižni naslov managerja leta pripadel Hermanu Rigelniku, Autocommerce Ljubljana; Rigelnik je upokojen od 2012. Rigelnik je eden od ustanovnih članov Foruma 21. Leta 2005 je skupaj s skupino menedžerjev ACH prek družbe Protej izvedel enega najodmevnejših menedžerskih prevzemov. Ker ACH ni zmogeč več odplačevati dolgov v vrednosti 129 milijonov evrov, je leta 2013 terjatev v višini 105 milijonov evrov prenesena na slabo banko (DUTB), ta jih je z občutnim “popustom” prodala Bank of America Merrill Lynch, V medijih se pojavijo špekulacije, da so bile diskotnirane terjatve odkupljene v imenu tretjega - verjetno kar prejšnjih lastnikov. NLB naj bi zaradi teh prenosov izgubila več kot 41 milijonov evrov. Ena pomembnejših zgodb slovenske tranzicije se je končala z izjemno visokim oškodovanjem slovenskih davkoplačevalcev, je pa uvrstila Rigelnika med najbogatejše Slovence.
Prestižni naslov je leta 2001 šel v roke Bruna Koreliča, Luka Koper, d.d.; danes upokojenca. Korelič je s funkcije predsednika uprave Luke Koper odstopil 2005. Gre za dolgoletnega alfa in omego primorskega gospodarstva od Istrabenza do Cimosa, ki naj bi v slovensko državno ekonomijo pripeljal Boruta Jamnika. Leta 2009 je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper, ki je od Koreliča zahtevala 722.791 evrov visoko odškodnino zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommerca. Od upokojitve se ni več pojavljal v javnosti, svoje posle naj bi opravljal prek Jamnika.

Manager leta 2002 je postal Zoran Janković, Poslovni sistem Mercator; danes župan Ljubljane.V gospodarski vrh je vstopil leta 1997, ko je s položaja nadzornika postal predsednik uprave Mercatorja, ki ga je naredil za največjega trgovca v državi predvsem z zadolževanjem. Janković ima zastaranih in odprtih toliko sodnih postopkov, da je postal simbol napak slovenskega pravosodnega sistema. Njegovi pravosodni postopki segajo od sklepanje za občino škodljivih pogodb, ki so davkoplačevalce stale na milijone evrov, napeljevanj k zlorabi položaja, sumov pranja denarja, utaje davkov, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje oziroma zahtevanje spolnih uslug v zameno za ureditev zaposlitve farmacevtki v Lekarni Ljubljana... Kakšen bo izid teg postopkov ni znano, večinoma pa se zadeve razrešujejo njemu v prid.

Manager leta 2003 je bil Andrej Polenec, Iskratel; danes upokojenec in član nadzornega sveta družbe Iskratel. Po domnevno spornem menedžersko-delavskem prevzemu so ga ovadili tudi zaradi Iskratelovega domnevno nezakonitega financiranja propadlega menedžerskega prevzema Merkurja. Iskratel je posodil Merfinu kar 20 milijonov evrov, pri čemer je šlo za obvodno financiranje bank. Ko se prevzem Merkurja ni posrečil, je bil Iskratel oškodovan za okoli 9 milijonov evrov. Polenec je sicer eden največjih lastnikov Iskratela. Tudi zaradi lastninjenja Iskratela so kriminalisti ovadili nekdanje vodstvo družbe.

Managerka leta 2004 je bila Sonja Gole, Adria Mobil; danes predsednica uprave Adria Mobil; v kazenskem postopku zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja in pomoči pri tem kaznivem dejanju. Sodišče je preiskavo uvedlo zaradi suma 21 milijonov evrov vrednega oškodovanja ACH ob prenosu Adrie Mobila na menedžersko družbo Protej v obdobju 2011/2012. Prvič je NPU Goletovo in kolege preiskoval leta 2015, ko so v hišnih preiskavah iskali dokaze za domnevno oškodovanje družbe ACH.

Manager leta 2005 je postal Anton Papež, TCG Unitecha Lth-o; danes svetovalec uprave družbe Interenergo; Je tudi častni konzul Malezije, svetovalec, ki je pri nas ob redni službi zastopal nemško svetovalno podjetje Equity Gate. Sodeloval je pri vrsti pomembnih prevzemov, med drugim pri avstrijskem prevzemu Heliosa in prodaji Savine gumarske divizije češkemu investitorju.

Za leto 2006 je naziv managerja leta pripadal Jožetu Colariču, Krka. Colarič je v začetku 2016 začel svoj tretji (in zadnji) mandat, ki se izteče leta 2022. Je tipični primer managerja, ki deluje pod budnim očesom politike (država je 27 % lastnik Krke) in interesnega kroga Boruta Jamnika, ki se je prebil na mesto Krkinega nadzornika. Očitajo mu premalo ambiciozno rast podetja, kar je lahko vedno priročni izgovor za zamenjavo.

Manager leta 2007 je bil Bine Kordež, Merkur; decembra 2019 so mu odobrili prošnjo za pogojni izpust iz zapora, v katerem je pristal po propadu poskusanajvečjega menedžerskega prevzema pri nas. Leta 2016 je bil obsojen na šest let in tri mesece zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Obtožba ga je bremenila serijo spornih poslov, od preprodaje centra Primskovo prek prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov, npr. danes neobstoječega Merfina. Gre za številna podeljevanja posojil, ki so večinoma ostala nepoplačana. Za prevzem Merkurja so menedžerji najeli 350 milijonov evrov posojil.

Manager leta 2008 je postal Marijan Jurenec, Pro plus; danes eden od lastnikov in direktor podjetja IRV Investicije, Razvoj in Vodenje, d.o.o. Svojo vplivno medijsko vlogo je dobro opravil, zato nagrada poznavalcev ni presenetila. Od 2014 do 2016 je bil generalni direktor podjetja Antenna TV SL, ki izdaja televizijski kanal Planet TV.
Manager leta leta 2009 je bil Dejan Turk, Si.mobil; danes predsednik uprave A1 Slovenija. Za leto 2010 je prestižna nagrada pripadala Zdravku Počivalšku, Terme Olimia; danes je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo od decembra 2014, predsednik SMC.

Manager leta 2011 je bil Christof Droste, Starurnus Slovenija; danes direktor Hidrie d.o.o., direktor Hidrie Bausch GmbH.Hello Saturnus je moral zapustiti, ker naj bi nemški revizorji pred njegovim nepričakovanim odhodom odkrili domnevne nepravilnosti. Po nekaj mesecih dela na Kitajskem se je vrnil v Slovenijo, in sicer je v Hidrii postal eden od treh podpredsednikov poslovodnega odbora.

Manager leta 2012 je bil mag. Vojmir Urlep, Lek, član Skupine Sandoz; decembra 2019 razrešen s funkcije državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca, iz katere je odstopil konec novembra 2019. Neuradno naj bi odstopil zaradi državnega kadrovanja v podjetjih, o katerem ni bil obveščen.Urlep je prišel v kabinet predsednika vlade lani kmalu oblikovanju koalicije, veljal pa je za najvplivnejšega človeka v vladi.
Za leto 2013 je manager leta postal Igor Hafnar, Savatech; od novembra 2014 direktor podjetja Iskra ISD. Manager leta 2014 je bil Branko Rožič, Količevo Karton; danes upokojen. Manager leta 2015 je bil Matjaž Merkan, Swatycomet; septembra 2019 nastopil funkcijo predsednika uprave Telekoma in po dveh mesecih odstopil; uradno iz osebnih razlogov.

Manager leta 2016 je postal Andrej Božič, Steklarna Hrastnik; od novembra 2018 član uprave Slovenskega državnega holdinga.

Manager leta 2017 je Janez Škrabec, Riko; eden najbolj znanih slovenskih gradbincev. Škrabec sodi med ustanovne člane Foruma 21; pojavlja se v več zgodbah o domnevnem pranju denarja, a ga nikoli ničesar ne obtožijo. Nazadnje je znan iz afere z Intereuropo in gradnje terminala v ruskem Čehovu, v kateri ni bil obtožen, čeprav je osumljen, da je v Liechtensteinu dvigoval večmilijonske vsote denarja.

Manager leta 2018 je bil Boštjan Gorjup, BSH Hišni aparati Nazarje; danes predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Manager leta 2019 je postal Tomaž Berločnik, Petrol; Berločnik je oktobra 2019 odstopil s funkcije predsednika uprave družbe Petrol zaradi doslej še ne pojasnjenih okoliščin “razhajanja” z nadzorniki družbe. Kot so zapisali v Združenju manager ob podelitvi, je Tomažu Berločniku od leta 2011, ko je prevzel vodenje Petrola, uspelo preobraziti podjetje, ki je danes največje v Sloveniji in postavlja nove trende in poslovne modele na področju energetike in trgovine, priznavali pa so mu tudi “vizionarstvo, težnjo po napredku in pogum”. Vsekakor nenavadno, da se Združenje manager s takšnimi superlativi naslavlja osebo, za katero je jasno, da je lahko postala predsednik uprave korporacije, v kateri ima država glavni vpliv na kadrovanje, samo s pomočjo politike in da osebne sposobnosti posameznika pri tem niso ključnega pomena. Z drugimi besedami. Združenje manager je nagrado manager leta v primeru Berločnika podelilo človeku, ki je bil politično nastavljen in tudi politično odstavljen s funkcije predsednika uprave Petrola. Obenem pa gre v primeru Petrola za podjetje s prevladujočim položajem na trgu, ki mu zaradi svojega položaja vsako drugo podjetje težko konkurira.

Med politiko in neodvisno svetovno inovativnostjo so izbrali.. političnega nastavljenca

Neuradno smo izvedeli, da se je Združenje manager pri podelitvi nagrade Manager leta 2019 odločalo med dvema kandidatoma, že omenjenim Berločnikom in Janezom Novakom, ki je svoje podjetje RLS Merilna tehnika, večkratnim nagrajenim slovenskim izvoznikom, ustanovil leta 1990 ter ga iz leta v leto skokovito razvijal z vrsto izumov, zlasti z razvojem tipal za robote, ki pomenijo svetovno inovacijo. Elektroinženir Janez Novak, ustanovitelj in solastnik podjetja RLS merilna tehnika, ki zdeluje magnetne senzorje, vgrajene v največja letala, bencinske črpalke, avtomobile in izvaža skoraj polovico svoje proizvodnje v Ameriko, po mnenju Združenja manager ni dosegel takšne “inovativnosti” kot politično nastavljene prvi mož naftnega trgovca, ki je tako kot je prišel, tudi odšel. Kakšna sporočila pošilja s takšnimi kriteriji nagrajevanja Združenje manager ne le slovenski gospodarski eliti, ampak tudi širši družbi? Da je v Sloveniji celo v 21. stoletju bolj kot poslovna neodvisnost, podjetništvo in inovativnost pomembno politično udinjanje in prestavljanje iz ene državno obvladovane firme v drugo? Težko se bomo kot družba prebili na omembe vredno mesto v razvitem svetu, če se celo najeminentnejša združenja v državi ne bodo mentalno osvobodila svoje zaplankanosti in mentalitete političnega hlapčevanja ter začela presojati gospodarstvenike po njihovi profesionalnosti in sposobnostih ter dejanskih dosežkih, ne pa po tem, koliko globoko so prilezli v netransparetni in koruptivni mreži politično-gospodarskih hobotnic.

Veliko nagrajenih “managerjev leta” iz Foruma 21 je bilo kasneje tudi vpletenih v menedžerske prevzeme podjetij - nekaterim je uspelo in so se praktično brez svojega kapitala, ob izdatni pomoči slovenskih davkoplačevalcev, povzpeli med najbogatejše Slovence, drugi so pristali v kazenskih procesih, celo za zapahi...

Zakaj se Združenje manager ne osvobodi vpliva politike in pri svoji presoji preneha igrati vlogo nekakšnega zabavljača old boysov in njihovega podmladka, je vprašanje, na katerega bo Združenje vsekakor moralo odgovoriti.

Kakšna sporočila pošilja s takšnimi kriteriji nagrajevanja Združenje manager ne le slovenski gospodarski eliti, ampak tudi širši družbi? Da je v Sloveniji celo v 21. stoletju bolj kot poslovna neodvisnost, podjetništvo in inovativnost pomembno politično udinjanje.

 

nazaj na vrh