Zdravniška zbornica za organizacijo vstopnih točk za koronavirus na območnih enotah NIJZ, šempetrska bolnišnica pa v obupnem stanju

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: iStock foto: iStock

V Zdravniški zbornici Slovenije so kritični do načrta za vzpostavitev 55 vstopnih točk na primarni ravni za primer epidemije novega koronavirusa. Taka rešitev bi po njihovo vodila v nenadzorovano širjenje bolezni med pacienti in zdravstvenimi delavci. Predlagajo, da se vstopne točke organizirajo na območnih enotah NIJZ.

 

Vzpostavitev 55 vstopnih točk na primarni ravni v okviru enot nujne medicinske pomoči, kar načrtuje ministrstvo za zdravje, je po mnenju zbornice neustrezno. Prepričani so, da bi organizacija regijskih vstopnih točk na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), torej zunaj prostorov zdravstvenih domov in enot nujne medicinske pomoči, zagotovila maksimalno preventivno zamejitev širjenja novega koronavirusa.

Na teh vstopnih točkah NIJZ naj aktivno vlogo prevzamejo epidemiologi, vse osebje na vstopnih točkah naj bo dobro opremljeno z zaščitnimi sredstvi, naj se organizira ustrezno in pravilno jemanje brisov, diagnostika in usmerjanje oseb oz. bolnikov glede na anamnezo in rezultat testiranja, predlaga zbornica.

Kot so pojasnili, vsak posameznik po odvzemu brisa na rezultat testa čaka tri ure. "Treba je poskrbeti, da se tisti, ki niso okuženi, ne okužijo med čakanjem na rezultat," so poudarili.

V zdravstvenih domovih in enotah nujne medicinske pomoči namreč po navedbah zdravniške zbornice v večini primerov nimajo ustreznih izoliranih prostorov za karanteno.

Sprašujejo se tudi, kako naj bi ravnali v zdravstvenih ustanovah, če bi pacient, ki čaka na rezultate testa, zavrnil čakanje v posebnem prostoru in uporabo maske. "Ali naj v takem primeru zaradi zaščite ostalih pacientov pokličejo policijo," se sprašujejo v sporočilu za javnost.

Na pragu epidemije bolnišnica v razsutem stanju

Akumulirana izguba šempetrske bolnišnice iz prejšnjih let je 16 milijonov evrov, dolg do dobaviteljev pa 14,5 milijona evrov, je na torkovi seji sveta regije zbranim županom povedal v. d. direktorja bolnišnice Radivoj Nardin. Stanje je bistveno slabše, kot je bilo doslej znano, je opozoril. Zato načrtuje ukrepe, tudi reorganizacijo.

V bolnišnici je trenutno 1008 zaposlenih, po pogodbi z zdravstveno zavarovalnico pa jih imajo priznanih 860. Torej bo potrebno pridobiti dodatne programe, za katere se Nardin že dogovarja, ali pa bodo morali bolnišnico zapustiti nekateri zaposleni. Čeprav se je zadnji dve leti zmanjševal obseg dela, se število zaposlenih ni, je opozoril.

Kot je dejal novogoriški župan Klemen Miklavič, se župani zavedajo, da bodo rezi pri takem stanju globoki. "Potrebne so žrtve, komu bo treba tudi vzeti kakšen privilegij, pomembno je, da ti privilegiji ne postanejo tako močni in glasni, da ogrozijo sanacijo bolnišnice," je dodal.

Z načrtovano reorganizacijo je Nardin, ki je oktobra lani prevzel vodenje bolnišnice na željo ministra za zdravje Aleša Šabedra, že seznanil tako svet zavoda kot domače sindikate. V sindikatu Fides so ob tem izrazili pomisleke, Nardin pa je poudaril, da proti sindikatom nima nič ter da z njimi dobro komunicira.

Na vprašanje županov o strahovih glede morebitnega ukinjanja programov je Nardin odgovoril, da jih ne bodo ukinjali. "Delali bomo skladno s pogodbami - se pravi toliko, kolikor je program s strani zavarovalnice plačan," je pojasnil. Ob tem je dal jasno vedeti, da brez sprememb procesov, uporabe sodobne tehnologije in informacijske podpore v bolnišnici ne bo šlo.

"To je moj četrti mandat v svetu regije in ne spomnim se, da bi v tem času imeli na kakšni seji tako trdo, kruto in tako zelo realno predstavitev stanja v eni od naših institucij," je v razpravi poudaril tolminski župan Uroš Brežan.

"Verjemite, prišel sem z dobrim namenom, da se uredi ta bolnišnica, kjer se je čas žal ustavil. Nekateri si pač ne želijo sprememb, ker bodo pod nadzorom," pa je opozoril Nardin, ki sicer vodi tudi izolsko bolnišnico.

Bolnišnica bo potrebna tudi drugačne sanacije, saj je stavba stara že 40 let in se v vsem tem času ni veliko vlagalo. Zob časa se kaže na marsikaterem oddelku, tudi v dotrajanih medicinskih aparatih, ki se večkrat kvarijo in ne ustrezajo več normativom sodobnega zdravljenja. Za vsaj približno sanacijo tega bi v šempetrski bolnišnici potrebovali vsaj 20 milijonov evrov, je še poudaril Nardin.

nazaj na vrh