Začetek konca sanj o hitri cesti na Koroško?

  • Napisal  http://e-koroska.si; K. K.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Antti Leppänen/Wikimedia Commons; CC-BY-3.0

Tri občine Spodnje Savinjske doline bodo uredbo o državnem prostorskem načrtu poslale na presojo ustavnosti. Če ustavno sodišče odloči v njihov prid, bo Koroška najverjetneje ostala brez 3. razvojne osi.

Nedolgo nazaj so na spletnem portalu e-Koroška poročali o tem, da lahko gradnja drugega tira ustavi postopke za gradnjo 3. razvojne osi na Koroško. V primeru, da Madžarska finančno ne bo sodelovala pri projektu drugega tira, bo Direkcija RS za infrastrukturo v gradnjo vložila več denarja, kar pa pomeni, da bo za 3. razvojno os zmanjkalo sredstev. V teh dneh pa se odpira nova fronta diskriminacije in zavlačevanja, ki pa lahko projekt 3. razvojne osi popolnoma ustavi in izniči vsa prizadevanja Korošcev za gradnjo hitre ceste.

Občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki so podprle zahtevo Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline in skupaj pošiljajo DPN Šentrupert–Velenje v ustavno presojo zakonitosti. Povod za njihovo odločitev je sum o kršenju ustavnih pravic lastnikom objektov, ki bi jih rušili v namene gradnje 3. razvojne osi. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da so tamkajšnjim prebivalcem resnično kršene ustavne pravice, bo sprejeti DPN razveljavljen.

Kaj to pomeni za Koroško in obljubljeno hitro cesto?

Nič dobrega. Izbrana trasa poteka preko omenjenih treh občin in je lažje izvedljiva ter ekonomsko bolj upravičena kot preostale trase, ki so bile v igri pred sprejetjem omenjenega DPN-ja. Če bo ustavno sodišče razveljavilo sprejeto traso, se bo Koroška vrnila nazaj v dolgotrajne postopke študije tras in ponovnega sprejemanja DPN, vsi napredki, ki so jih Korošci do danes dosegli, pa bodo zaman – Protokol o poteku in izgradnji 3. razvojne osi, ki ga je podpisal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je tako ali tako že od samega začetka le lažen up, ki ga Korošcem servirajo iz Ljubljane. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je že sprejeta trasa Šentrupert–Velenje finančno požrešna, druge realne možnosti pa bi bile najverjetneje še dražje, kar bi še enkrat odprlo dvome o ekonomski upravičenosti gradnje. V vsakem primeru se Korošci po hitri cesti še ne bomo vozili leta 2023, kot je bilo obljubljeno.

NK/e-koroska.si

nazaj na vrh