Viktor Božak: Priložnosti in izzivi od Šmarja do Sotle Izpostavljeno

Viktor Božak Viktor Božak Veronika Savnik

V petek, 18. maja, je ekipo Demokracije pot popeljala na jugovzhod Štajerske, natančneje na območje Kozjanskega in reke Sotle, ki razmejuje slovensko in hrvaško ozemlje (nianse pustimo ob strani). V teh krajih za poslanca državnega zbora kandidira Viktor Božak.

Morda se bo komu zdelo čudno, a ta volilni okraj, ki ima sedež v občini Šmarje pri Jelšah, sodi v sedmo volilno enoto (Maribor), čeprav je le malo stran od Celja. No, tudi Laško že sodi v volilno enoto v Novem mestu. In kar je nenavadno – volilni okraj, ki zajema območje Upravne enote Šmarje pri Jelšah, dejansko obsega kar šest občin: Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrico ob Sotli. Obsega torej Kozjansko in Obsotelje, znano po naravnih lepotah, termalnih vrelcih in odličnem vinu.

Muzejska železniška proga
Ko zapustiš Celje in se pelješ mimo Šentjurja in Šmarja proti vzhodu, imaš sprva občutek, da se je v zadnjih letih na področju infrastrukture kar precej spremenilo – a obvoznice so se v resnici lahko razveselili le krajani Grobelnega in Rogaške Slatine, medtem ko tranzitni promet še vedno teče čez Šentjur, Šmarje in Rogatec. Od Grobelnega naprej se ob cesti vije skromna železnica, ki na žalost od Stranja naprej omogoča hitrost, ki jo preseže celo marsikateri muzejski vlak na parni pogon. Ta vrsta javnega prevoza je žal zanimiva samo za dijake, ki se iz Rogatca in Podčetrtka vsak dan vozijo v Celje in nazaj. Res pa je, da je ta proga morda celo najstarejša v Sloveniji, vendar se očitno nikomur ne zdi vredno, da bi jo posodobil. Navsezadnje bi v Sloveniji potrebovali nacionalni program prenove in zgraditve železniškega omrežja – poleg posodobitve voznih redov in voznega parka za potnike. Cesarici Mariji Tereziji je uspelo v nekaj letih zgraditi progo med Dunajem in Trstom. Kaj pa danes?

Kidričev kip med turisti

Naposled nas pot pripelje do Rogaške Slatine, enega najbolj znanih slovenskih zdraviliških krajev z dolgoletno tradicijo, ki so jo začeli že grofje iz znane rodbine Attems. Na tradicijo nas spomni arhitektura, s katero se ponašajo nekateri tamkajšnji hoteli – v sami Rogaški Slatini jih je okoli deset. V kavarni Hotela Slatina, kjer nam prijazno postrežejo s kavo, nas pričaka naš gostitelj Viktor Božak, ki ima pred seboj dokaj zahtevno nalogo – stopiti v čevlje zelo prepoznavnega poslanca SDS Vinka Gorenaka, ki je v tem nedvomno zelo velikem volilnem okraju kandidiral na volitvah v preteklosti, sedaj pa kandidira v središču Celja. Ambient v kavarni je prijeten, preseneti nas pogled na dokaj velik kovinski križ na steni, kar ni ravno običaj v javnem prostoru. Pri tem se spomnimo na nedavno odločitev Bavarske, da v javne prostore vrne križ. A naš gostitelj nam že malo kasneje pokaže pravi kontrast – na velikem trgu med hoteli stoji precej opazen kip komunističnega funkcionarja Borisa Kidriča. To pa žal ni edini ostanek totalitarne polpreteklosti – v sosednjem Rogatcu je pred osnovno šolo kip Edvarda Kardelja. Za tolažbo: vsaj osnovna šola se sedaj ne imenuje več po njem.

Huda konkurenca

Viktor Božak, rojen leta 1965, je doma iz Rogatca, zaposlen pa je na banki v Šentjurju pri Celju. V politiki velja za »nov obraz«, a je prepričan, da pripada stabilni in zaupanja vredni politični stranki, ki ima voljo, energijo in predvsem znanje, da Slovenijo popelje v lepšo prihodnost. Priznava pa, da ima v svojem okraju, za katerega je potrebno veliko truda, da ga prevozi po dolgem in počez, kar močno konkurenco. Med drugimi kandidira minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v odstopu Zdravko Počivalšek (SMC), ki se v teh krajih do zdaj ni veliko pojavljal, razen v zadnjem času zaradi volilne kampanje.

Spoštovani rojak z Donačke gore

Rogaška Slatina, ki skoraj ne privablja več gostov iz sosednjih držav, pač pa predvsem rusko govoreče, je znana ne samo po turizmu, ampak tudi po svetovno znani steklarni. Pa tudi po srednješolskem centru, ki obsega tako gimnazijski program kot poklicni program za optiko in steklarstvo. Manj znano pa je, da je v tem kraju nižjo gimnazijo obiskoval upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, doma z Donačke gore pri Rogatcu. Malo kasneje, ko smo se peljali v Rogatec in pod Donačko goro, smo lahko tam videli staro ljudsko šolo, kamor je hodil Stres, preden se je vpisal na nižjo gimnazijo. In še to: Donačka gora, imenovana tudi štajerski Triglav, ima ime po cerkvi sv. Donata, ki je nekdaj stala na vrhu gore, sedanja, novejša cerkev, imenovana po istem zavetniku, pa stoji nekoliko niže. In še to: prav na dan volitev, v nedeljo, 3. junija, bo v tej župniji birma. Birmoval pa bo – upokojeni nadškof Stres.

Samo tiha podpora

Kratek izlet iz Rogaške Slatine do sosednjega Rogatca je na nas pustil velik vtis. Najprej smo se ustavili na železniški postaji v Rogatcu, kjer srečamo več ljudi, ki tam delajo. Železnica je dejansko pomembna predvsem zaradi bližnje steklarne na hrvaški strani in povezav naprej do Zagreba, nam razloži Viktor Božak, soimenjak madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki je nedavno obiskal Celje in se je z njim osebno rokoval. Ta del Slovenije pesti pomanjkanje delovnih mest v lokalnem okolju, napovedi za prihodnost pa niso najboljše. A lahko se obrne, pravi naš sogovorec, če bo nova, razvojno usmerjena vlada zmanjšala birokracijo, znižala davke in odprla državo za nove investicije. Božaku gospodarske teme niso tuje, navsezadnje je v gospodarstvu nekaj let delal, posredno pa se z njim ukvarja v službi. Ekonomijo je doštudiral ob delu, še pred tem pa je pridobil diplomo v komerciali. Priznava, da ima tudi med direktorji in podjetniki veliko podpornikov, vendar ti svoje podpore raje ne izražajo naglas, da se ne bi zamerili starim centrom moči. To morda tudi kaže, da ne živimo v svobodni državi.

Da bi mladi ostali doma

V Rogatcu nas pričaka več znamenitosti: dvorec Strmol, ki ima enako ime kot grad na Gorenjskem, znan po umoru zakoncev Hribar v času komunistične revolucije. Ob dvorcu sta konjeniški center in muzej na prostem, ki postreže s tradicionalnimi zgradbami, kot so jih nekdaj poznali v Rogatcu. Saj se verjetno spomnite Prešernove rojstne hiše – no, nekaj takega. V trgovini lahko kupite zelo praktične lončarske izdelke, zelišča, naravna mila in tudi izdelke iz lesa, denimo raglje, ki jih uporabljajo športni navijači. Grb občine Rogatec je zelo podoben ljubljanskemu, manjka le zeleni zmaj. A če smo čisto odkriti, bi moral ljubljanski grb vsebovati podobo sv. Jurija, ki nabada zmaja. Žal so svetnika izbrisali, ostal pa je peklenšček v podobi zmaja. Srečanje sklenemo s kosilom v enem od bližnjih gostišč, ki pa je edino v Rogatcu, ki ima tudi prenočišča. V nasprotju z Rogaško Slatino tu ni hotelov. Kakorkoli že, v prijetnem okolju v neposredni bližini železnice si privoščimo kosilo, ob katerem teče pogovor o številnih problemih, ki jih je naš sogovorec zajel v program – prav tisti večer je imel okroglo mizo v Podčetrtku.

Skladen regionalni razvoj

Kaj si Viktor Božak želi za okolje, v katerem kandidira? Kot pravi, je nujna posodobitev železniških povezav od Celja do mejnih postaj in naprej na hrvaško do Zagreba. Vozni redi morajo biti prilagojeni potrebam gospodarstva in turizma. Ob tem pove tudi anekdoto: ker je sam navdušen teniški igralec (kakšno partijo odigra tudi z evropskim poslancem Milanom Zverom), je nekoč v teniškem centru v Rogatcu tik ob železnici naletel na skupino japonskih turistov, ki so najprej nadvse osupli zrli v bližajoči se vlak (staro Fiatovo dizelsko potniško garnituro) in se nato začeli krohotati, saj bi verjetno še sredi Afrike težko naleteli na takšen prizor. To je tudi dokaz, da je (pozni) socializem v Sloveniji prinesel predvsem nazadovanje. Prav tako je kritičen do cestnih povezav, ki povezujejo Kozjansko s sosednjimi pokrajinami z ozkimi in vijugastimi cestami, polnimi lukenj. Predvsem bi potrebovali boljšo cestno povezavo z napovedano tretjo razvojno osjo, ki bo potekala od Celja do Posavja. Tovorna vozila iz balkanskih držav, ki se izmikajo avtocestnemu križu, preveč uničujejo lokalne ceste in obremenjujejo okolje. Med žgočimi problemi je tudi pomanjkanje dežurnih zdravnikov. Teh niti v Rogaški Slatini ni na razpolago ves čas. Če bi reševalno vozilo odšlo denimo na nujno vožnjo v Pilštanj, Kozje ali Dobovec, bi trajalo predolgo, preden bi prišlo na cilj. Prav tako je treba obrniti trend, ko država ukinja krajevne urade in uvaja vse večjo centralizacijo. Marsikateri prebivalec Obsotelja mora tako v Celje, da sploh lahko kaj uredi. V Šmarju pri Jelšah so ukinili davčni urad. Ukinjajo in omejujejo tudi poštne urade. Za vse to pa je treba obuditi gospodarsko dejavnost. Obrtnik in podjetnik, ki zaposlujeta, sta najboljša soseda, pravi naš sogovorec. Treba jih je razbremeniti davčno in dati spodbude tistim, ki bodo štipendirali mlade ter jih po končanem šolanju tudi zaposlili. Davčno je treba razbremeniti plače. Izpostavi problem praznih hiš, saj se mladi odseljujejo, ker nimajo zaposlitve v domačem okolju. Družine so preveč ločene, kar ni dobro za prihodnost Obsotelja in Kozjanskega.

Za varno Slovenijo

Ob tem nas je Viktor Božak opozoril na še eno malenkost, ki pravzaprav ni malenkost – na »bodečo žico«, ki se vidi tudi z magistralne ceste med Rogaško Slatino in Rogatcem. Kot pravi, ograja, ki je za prebivalce na obeh straneh meje zelo neprijetna, ni bila postavljena povsod, zato je bila njena postavitev pravzaprav nesmiselna. Postavili so jo, šele ko je šel prvi val migrantov že mimo, tisti pa, ki prihajajo, so dobro obveščeni, kje so točke, kjer ograje ni. Sam se zavzema za varno Slovenijo, v kateri ne bo nekontroliranih migracij.
Med prednostnimi nalogami nove vlade poudarja ustvarjanje ugodnih razmer za obrt, gospodarstvo in turizem. Kot pravi, si v kampanji žal ne more privoščiti vsega, saj so finančna sredstva omejena, pa tudi lokalni mediji so velikokrat pod pritiskom nacionalnih »mainstream« medijev. Naklonjen je spodbujanju družinskih kmetij in razvoju podeželja, ob tem pa upa, da bo prihodnost prinesla manj odseljevanja mladih iz tega okolja. Kandidatu torej zaželimo vso srečo na prihajajočih volitvah.

Viktor Božak

Diplomirani ekonomist, ki je kariero začel v Vitalu iz Mestinja (blagovna znamka Frupi) v računovodstvu in komerciali. Nekaj časa je bil direktor enega od hotelov v Rogaški Slatini, večino delovne dobe pa je delal v bankah (ki niso ustvarile bančne luknje), in sicer predvsem na področju kreditiranja prebivalstva, malih in srednjih podjetij. Še posebej zato pozna potrebe obrti in podjetništva. Ves čas je aktiven v svoji lokalni skupnosti kot občinski svetnik, predsednik odbora za gospodarstvo in turizem. Je predsednik OO SDS Rogatec in podpredsednik Celjske regijske koordinacije SDS. Dolga leta je bil aktiven v kulturi in športu. Bil je aktiven udeleženec v vojni za Slovenijo. Veliko mu pomeni družina, ki je osnovna celica vsake zdrave družbe.

nazaj na vrh