[Video] Alarmantno stanje: Vlada deluje od meseca do meseca, iz plače v plačo, dokler bo, bo …

  • Napisal  Rok Krajnc/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Foto: posnetek zaslona Foto: posnetek zaslona

“Ta vlada deluje od meseca do meseca, iz plače v plačo, dokler to bo, bo,” je politični analitik Mitja Iršič v oddaji Kdo vam laže komentiral trenutne politične razmere, kjer na določenih področjih vlada pravi kaos.

V zadnjem času so se zgodili številni odmevni dogodki in nekatere afere, tako da je že zdaj jasno, da nas čaka vroča politična jesen. O najbolj odmevnih zadevah, kot so skakanje v prazen bazen, poskus vplivanja na nadzornike Uradnega lista in ekofašizem, v katerem se zlorablja tudi najstnico z diagnosticiranim Aspergerjevim sindromom, so spregovorili tudi v oddaji Kdo vam laže ta teden. Voditelj Boris Tomašič je tokrat gostil politična analitika Miloša Čiriča in Mitjo Iršiča.

Uvodoma so komentirali nedavno izjavo predsednika vlade Marjana Šarca na nedavnem srečanju članov LMŠ v Arboretumu: “Treba nehati se spraševati, ali je voda v bazenu in kako topla je, ampak je treba preprosto skočiti.” Kot je pojasnil voditelj Boris Tomašič, je Šarec postal vse bolj aroganten in agresiven v svojih nastopih. Politični analitik Miloš Čirič je to komentiral z obrazložitvijo, da so mu takšne navade po vsej verjetnosti ostale od gostilniškega nastopanja in vaških veselic, kjer ni bilo ozvočenja. Izrazil je tudi prepričanje, da mediji s svojo servilnostjo dejansko škodijo tej vladi, saj ne opozarjajo na nekatere stvari, ki bi se morale zgoditi, in gredo nato z glavo skozi zid: “Naslednje leto bo leto odločitev. Če bo ostalo enako, kot je zdaj, bo to zelo slabo.” Iršič je bil ostrejši in je uvodoma povedal, da kljub svoji dramski izobrazbi Šarec še nikoli ni igral v nobeni pravi vlogi: “To je vloga, ki so mu jo namenili mediji, vloga velikega vodje.” Analitik Mitja Iršič je komentiral tudi nedaven napad na predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, ki ga je Šarec v Gornji Radgoni grdo napadel v svojem govoru, kar je storil, da bi pridobil politične točke.

Čirič ob aferi s Šoltesom opozarja, da se v Sloveniji vsi poznamo
Kmalu se je oddaja osredotočila na resnejše teme, pri čemer so se najprej pogovarjali o pritiskih generalnega sekretarja LMŠ na prvo nadzornico državnega podjetja Uradni list za imenovanje neuspešno recikliranega evropskega poslanca Igorja Šoltesa na direktorsko mesto v tem podjetju, kjer si je obetal med 5 in 6 tisoč evri bruto plače. Kot je komentiral Čirič, je afera pokazala modus operandi vodenja te države: “Smo majhna država z majhnim številom prebivalcev, vsi se med seboj poznamo. Več ali manj sodelujemo in tako dalje. Sisteme imamo pa narejene, kot da smo velika država, in ravno zato sem proti temu. Pravica ima zavezane oči zato, ker naj ne bi poznali človeka, o katerem se odloča. Pri nas je to neizvedljivo. Ena polovica Slovencev je v sorodu z drugo polovico.” Čirič je raje pristaš večje transparentnosti, saj so se take stvari vedno dogajale in tega po njegovem mnenju ni mogoče preprečiti. “Všeč mi je to, da smo sprožili vprašanje smiselnosti obstoja Uradnega lista,” je med drugim povedal.

Iršič afero s Šoltesom vidi kot izvrstno reklamo za privatizacijo
Tudi Iršič se je strinjal, da je to modus operandi vodenja Slovenije že od leta 1991 dalje, afero pa vidi kot izvrstno reklamo za privatizacijo v Sloveniji: “Če bi bil Šarec pravi voditelj, bi se vprašal, ali smo kot država sploh sposobni voditi neke državne šampione, vredne milijarde evrov. Verjetno nismo.” Afera po njegovih besedah ni boj med globoko državo in eno izmed izvoljenih političnih strank, pač pa med dvema frakcijama globoke države. Če bi dali državna podjetja zasebnikom, ki bi za dejanja odgovarjali s svojim denarjem, bi takšne težave izginile.

Veliko težavo bi imeli, če bi se dolg Darsa beležil kot del javnega dolga
V oddaji so komentirali tudi prihajajočo recesijo v Nemčiji, ob čemer pa v Sloveniji beležimo proračunski primanjkljaj kljub gospodarski rasti, prav tako pa ob tem beležimo povečevanje socialne pomoči. Čirič je povedal, da sicer zagovarja dvig minimalne plače, ki po njegovem mnenju ni problematičen, problematične pa so povezave z na primer socialni transferji. To še lahko prenesemo, a imamo nekaj še večjih problemov: “Resen problem lahko postanejo povezave z Darsom. Darsov dolg je trenutno ločen od javnega dolga, če Darsov dolg pride v javni dolg, dobimo resne probleme. Ne bomo imeli tretje razvojne osi in dobimo ZUJF.” Po njegovih besedah vsakič Eurostat določa, kaj spada v javni dolg in kaj ne, Alenka Bratušek pa je skušala vzeti kredit, kar je finančni minister preprečil, ključna stvar pa je, da politika nima vpliva na vodenje Darsa.

Iršič meni, da ta vlada ne dela za prihodnost, pač pa da bi preživela naslednje četrtletje
Iršič je komentiral še en hud problem javnih financ, in sicer 86 milijonov evrov, ki jih je zmanjkalo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: “Levičarji zdaj na Twitterju govorijo, da to sploh ni tako veliko. To so stvari, ki so nemogoče, da se zgodijo. Eno ministrstvo je kot ena manjša tovarna in da se je to zgodilo, da niso vedeli, da jim manjka ta denar v proračunu … jaz v to ne verjamem. Mislim, da ta vlada deluje od meseca do meseca, iz plače v plačo, dokler to bo, bo. Prelagajo stvari za naprej.” To se je po njegovih besedah opazilo tudi pri pokojninski reformi, ki so jo sprva napovedovali za leto 2020, zdaj pa so jo prestavili na leto 2025, ko te vlade tako ali tako ne bo več: “Imam močan občutek, da ta vlada ne deluje za prihodnost Slovenije, ampak deluje na tak način, da bo preživela naslednje četrtletje, in ti problemi, ki smo jih omenjali v zvezi s proračunom, niso nova stvar. Fiskalni svet je točno na te težave opozarjal decembra 2018, ko so sporočili, da kljub temu, da sicer zmanjšujemo zadolženost, gre za ciklično razdolževanje. Ko je bruto domači proizvod višji, je tudi zadolženost glede na BDP nižja, kar si lahko privoščimo v konjunkturi.”

Thunbergova je po vsej verjetnosti v hudi stiski
Za konec so gostje komentirali tudi okoljevarstveni aktivizem najstnice z diagnosticiranim Aspergerjevim sindromom Grete Thunberg, ki deluje, kot da je v hudi stiski in tik pred živčnim zlomom. Iršič je poudaril, da so njeni starši militantni okoljevarstveni aktivisti, po njegovih besedah pa se je takšno antikapitalistično in antipotrošniško okoljevarstvo začelo v sedemdesetih letih kot del hipijevske kulture: “Oni rešitev nimajo, njihova rešitev je to, da gremo nazaj v jame. Ne ponujajo tehnoloških rešitev, razen kozmetičnih stvari, kot je prenehanje uporabe plastike. To so neumnosti, ohraniti moramo energetsko ravnotežje na našem planetu. Je tudi nevarno, je del socialističnega orodja, ki skuša uničiti našo civilizacijo.” Kot poudarja, obstaja tudi drugačno okoljevarstvo, na primer okoljevarstvo visokih tehnologij: “Jaz bi temu rekel kapitalistično okoljevarstvo. V zadnjih desetletjih smo predvsem z mehanizmi prostega trga in kapitalizma dosegli take napredke. Imamo avtomobile, ki dosegajo okoljevarstvene norme EURO6D.” Kot primer Iršič navede tudi letala, ki so samo v zadnjih desetih letih občutno zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida, obenem pa so hitrejša, tišja in udobnejša.

Video https://www.youtube.com/watch?time_continue=3&v=pKJMMeIbeM4

Rok Krajnc/Nova24TV

nazaj na vrh