V varnostni službi Galekom zavračajo trditve, da naj bi njihovi varnostniki v viškem azilnem domu brez opozorila uporabili solzivec – nekdanji notranji minister krivdo za katastrofalne razmere pripisuje predvsem Šarcu, Poklukarju in vodstvu policije!

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Foto: STA Foto: STA

Zadeve ne držijo. Vse naloge izvajamo v skladu z varovanjem in hišnim redom,” so se v varnostni službi Galekom odzvali na trditve medijev, ki intenzivno poročajo o domnevnem nasilnem vedenju njihovih varnostnikov v Azilnem domu Vič v Ljubljani in se pri tem nanašal predvsem na izjave prosilca za azil Ibrahima, proti katerem naj bi varnostniki brez opozorila uporabili solzivec. Ob tem so nam iz varnostne službe Galekom sporočili, da so se varnostniki ob omenjenem incidentu le odzvali na Ibrahimov napad z nožem. Posledično so zoper njega podali tudi kazensko ovadbo za poskus umora varnostnika. Nekdanji notrnaji minister in dolgoletni policist dr. Vinko Gorenak pa krivdo za prepolne azilne domove pripisuje predvsem vladi Marjana Šarca, notranjemu ministrstvu pod vodstvom Boštjana Poklukarja in vodstvu policije, ki migrantom azil ponuja kljub temu, da Slovenija še zdaleč ni prva varna država, v katero vstopijo.

 

Po tem, ko so danes vsi režimski mediji poročali o domnevnem nasilnem vedenju varnostnikov v Azilnem domu Vič v Ljubljani, pri čemer so se nanašali predvsem na izjave prosilca za azil Ibrahima, proti katerem naj bi varnostniki brez opozorila uporabili solzivec, smo za svojo plat zgodbe povprašali tudi varnostno službo Galekom, ki skrbi za red in mir v viškem azilnem domu. Pred omenjenim azilnim domom je sicer danes potekala tudi novinarska konferenca iniciative prosilcev za azil Boj za svobodo (La Lutte de la Liberte), ki je predstavila domnevne slabe razmere v ustanovi ter ponovno poudarila krivice, ki naj bi se dogajale migrantu Ibrahimu. Med drugim so dodali še, da je azilni dom prenatrpan, zdravstvena oskrba minimalna, zaradi nevzdržnih razmer in sistemskih pomanjkljivosti pa naj bi bili konflikti med prosilci za azil in zaposlenimi v njem vse pogostejši.

Galekom: Prvi je napadel migrant, varnostniki so se branili in ustrezno ukrepali

Iz varnostne službe Galekom so nam sporočili: “Zadeve ne držijo. Vse naloge izvajamo v skladu z varovanjem in hišnim redom. Vsi ti, ki so dajali izjave na tiskovni konferenci, širijo laži. Gospod, kateremu je bila odvzeta prostost s strani policije, je napadel varnostnika z nožem. En nož so mu ti najprej odvzeli, potem pa je hotel napasti še z drugim. To je nesprejemljivo.” Ob tem so dodali, da je imel ob incidentu, do katerega je prišlo 25. julija 2019, Ibrahim v brisači zavit kar 20 centimetrski nož, s katerim je želel napasti varnostnika. Na srečo so to varnostniki uvideli in mu ga odvzeli, po čemer je napadel še z drugim nožem. Šele zatem so varnostniki posredovali s solzivcem, na kraj dogodka pa je prišla tudi policija, ki je Ibrahima odvedla. V Galekomu so zoper omenjenega prosilca za azil zaradi prestopka že ukrepali. “Zoper njega je bila podana kazenska ovadba za poskus umora varnostnika,” so sporočili. V Gelekomu so se odzvali tudi na pisanje spletnega portala Siol.net, da naj bi njihovi varnostniki sodelovali pri tihotapljenju ljudi. Pri tem so potrdili, da so tudi sami že 5. maja letos zabeležili sume nepravilnosti ter primer že predali policiji. “Trenutno je zadeva v fazi preiskave, zaradi česar ne moremo potrditi, ali je resnična ali ni. V svojem notranjem nadzoru pa smo sume nepravilnosti odkrili,” so povedali.

Fotografija je simbolična (Foto: iStock)

Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov: Sodelovanje z varnostno službo dobro poteka

Na očitke iniciative prosilcev za azil Boj za svobodo (La Lutte de la Liberte), povezane z incidentom 25. julija 2019, so se s sporočilom za javnost odzvali tudi v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov. “Dogajanje s prosilcem za mednarodno zaščito, ki prihaja iz Libije, se je pričelo 24. julija 2019 v večernih urah, ko je zahteval terapijo, ki jo prejema, saj po njegovem mnenju količina zdravil ni bila ustrezna. Ob tem se je neprimerno vedel in postal nasilen, zato je bila poklicana policija in reševalci, ki so prosilca tudi odpeljali. Pri dogodku so bili ves čas prisotni tudi predstavniki socialne službe ter nevladne organizacije. Prosilec se je v jutranjih urah vrnil v azilni dom. 25. julija 2019 je okoli 5.00 ure zjutraj prišel do recepcije, se ulegel na tla in povedal, da ne more spati. Pri sebi je imel brisačo, v njej pa nož. Varnostna služba mu je v skladu z Uredbo o hišnem redu nož odvzela, zato se je pričel razburjati in neprimerno ter nasilno vesti. Ponovno je bila klicana policija, ki je prosilca odpeljala in skladno s svojimi pristojnosti z njim opravila postopek,” so zapisali in ob tem dodali, da sodelovanje azilnega doma z varnostno službo dobro poteka po dogovorjenem režimu.

Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (Foto: STA)

Gorenak: Vedno mora biti najprej prisotno neko nasilje osebe, šele nato sledijo varnostni postopki

Za mnenje o omenjenem incidentu in razlogih zanj smo povprašali tudi varnostnega strokovnjaka dr. Vinka Gorenaka. Ta nam je zatrdil, da je informacija, da naj bi varnostniki brez opozorila sami od sebe s solzivcem poškropili prosilca za azil, za lase privlečena. “To se praktično ne more zgoditi. Vedno mora biti najprej prisotno neko nasilje osebe, šele nato sledijo varnostni postopki,” je povedal. Ob tem je dodal, da znotraj azilnih domov iz več razlogov vlada napeta situacija, ki pogosto lahko pripelje do eskalacij. “Zaradi velikega števila ljudi, ki so prisotni v azilnih domovih, in njihove prenatrpanosti seveda prihaja do tega, da so prosilci za azil živčni, napeti, razdražljivi in tako dalje. Najmanjša stvar lahko zaneti požar. Take situacije so vedno možne in do njih bo prihajalo tudi v prihodnje,” je povedal Gorenak. Ta krivdo za prepolne azilne domove pripisuje predvsem vladi Marjana Šarca, notranjemu ministrstvu pod vodstvom Boštjana Poklukarja in vodstvu policije, ki migrantom azil ponuja kljub temu, da Slovenija še zdaleč ni prva varna država, v katero vstopijo. “Prosilca za azil ali za mednarodno zaščito v slovenskem prostoru v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo sploh ne more biti, niti enega. Vse to je jasno, ker lahko po mednarodnem in slovenskem pravu posameznik vloži prošnjo za azil oziroma mednarodno zaščito v prvi varni državi. Pred Slovenijo pa je teh vsaj 5,” je še zaključil Gorenak.

Dr. Vinko Gorenak (Foto: STA)

Rajko Golob

nazaj na vrh