V tem tednu obhajanje velikonočnega tridnevja ter praznovanje velike noči

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Kristjani bodo v prihodnjih dneh obhajali svoj največji in najpomembnejši praznik - veliko noč, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Dogajanje bo vrhunec doseglo z velikonočnim tridnevjem, ki se bo začelo na veliki četrtek in končalo na velikonočno nedeljo. Sledil bo velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.

 

Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, ko se je začel tudi 40-dnevni post. Ta se bo končal v četrtek zvečer, nato pa bo nastopilo velikonočno tridnevje.

Na veliki četrtek se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po navedbah iz Svetega pisma obhajal prvo mašo. Katoliški škofje ta dan dopoldne v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, na katerih oljčno olje posvetijo v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniških posvečenjih ter posvetitvi oltarjev ali cerkva.

Na veliki četrtek je Jezus po katoliškem verovanju postavil duhovništvo, ko je svojim učencem naročil "to delajte v moj spomin", zato ta dan duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube in obnovijo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. To naredijo na način, da duhovnik pri večerni maši izbranim vernikom umije noge.

Na veliki petek se verniki spominjajo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Tudi zato je to edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje. Med njim molijo križev pot, berejo evangelijske zapise o Jezusovem trpljenju ter častijo križ. Na ta dan je zapovedan strogi post.

V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Velika sobota je v katoliških cerkvah dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj katoliški duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Prav tako na ta dan množično blagoslavljajo velikonočna jedila - potico, šunko, hren in jajca, ki jih k blagoslovu prinesejo verniki.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Pripravijo tudi velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo.

Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oz. bedenja, ki jim zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravijo tudi mati vseh vigilij. Pomemben del vigilije predstavlja velikonočna aleluja, ki naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih. Škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo.

Na velikonočno nedeljo po vseh cerkvah potekajo t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih in tako premagal smrt.

Velikonočno dopoldansko bogoslužje imajo tudi v Evangeličanski cerkvi.

Velika noč ni le velikonočna nedelja

Po besedah patra in cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika se kristjani na veliko noč spominjajo Jezusovega trpljenja, njegove smrti na križu in vstajenja, kar predstavlja vrhunec njegovega odrešenjskega dela. "Kot je rekel tudi sam, je namreč prišel za vse ljudi, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju, torej, da bi imeli večno življenje," je dejal za STA.

Tako, kot so Judje na veliko noč darovali jagnje, s čimer so se Bogu zahvaljevali za izhod iz Egipta, tako je Jezus po besedah Benedika za veliko noč namesto jagnjeta daroval sebe. "Dal je svoje življenje za nas vse," novost, ki jo je glede na takratno judovsko tradicijo prinesel Jezus, pojasnjuje Benedik. Dodaja, da je velika noč zato za kristjane praznik "čaščenja, zahvaljevanja Kristusu", ker je Jezus po darovanju vstal od smrti, pa tudi "praznik upanja in življenja".

V Slovenski škofovski konferenci poudarjajo, da je razumevanje, da je velika noč zgolj v nedeljo, napačno. Ta se namreč razteza vse od četrtka zvečer do nedelje zvečer, pri čemer vrhunec doseže v nedeljo. Pojasnjujejo tudi, zakaj velikonočne vigilije, na kateri oznanijo Jezusovo vstajenje, potekajo že v soboto zvečer in ne v nedeljo: "Po judovskem koledarju se dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), zato se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Na ta način je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer."

Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali 8. aprila.

Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

Katoliški škofje pozvali k veselju, da je bila smrt premagana

Pred veliko nočjo škofje vernike običajno nagovorijo z velikonočnimi poslanicami. Katoliški škofje so v letošnji skupni poslanici ob veliki noči voščili vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vernikom doma in po svetu, posebej pa bolnim in trpečim. Zaželeli so jim, da bi njihova srca napolnilo veselje zaradi odrešenja, da bi to skrivnost sprejeli kot dar ter da bi vstali Jezus vstopil v skupen vsakdanjik in vse medsebojne odnose. Pozvali so k veselju ob tem, da je Jezus vstal od mrtvih in da je bila smrt premagana.

Škof Evangeličanske cerkve Geza Filo pa je v poslanici poudaril, da velikonočni prazniki človeku, ki hrepeni po smiselnosti vsakega trenutka življenja, vrnejo smisel in dajo novo upanje, enako kot pomladansko prebujanje narave osmisli njeno zimsko mirovanje.

nazaj na vrh