V SDS vložili zakon za izboljšanje položaja socialno ranljivih upokojencev

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija (foto: Pixabay) Simbolična fotografija (foto: Pixabay)

V poslanski skupini SDS so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Cilj predloga zakona je izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih upokojencev z rešitvami, ki glede na izjave parlamentarnih strank in koalicije uživajo zadostno večino za sprejem. Glavne rešitve, ki jih predlagajo, so tako dvig odmernega odstotka, povišanje minimalne pokojnine za starostno ali invalidsko pokojnino, določitev letnega dodatka ter usklajevanje pokojnin.

 

Odmerni odstotek za odmero pokojnine, ki je določen v 37. členu, se pri vseh tistih zavezancih, ki se še bodo upokojili in imajo odmerni odstotek za polno delovno dobo 40 let manjši od 63 odstotkov, poveča na 63 odstotkov, in sicer postopoma v petih letih, po 0,55 odstotka na leto vsakega 31. decembra v letu. Postopna uskladitev po tem zakonu je določena v prehodnih določbah. Pri tem predlog zakona zasleduje cilj, da se ne poslabša položaj tistih, ki se do leta 2022 upokojujejo po posebnih določbah 37. člena zakona.

Oglejte si še: Janez Janša v Idriji: Plače pod sedanjo vlado so zrasle komaj za 1 %, pokojnine niti temu ne sledijo – v našem mandatu pa so pokojnine in plače zrasle za 25 %
Prav tako v SDS predlagajo tudi povišanje minimalne pokojnine za starostno ali invalidsko pokojnino. Predlaga se povišanje najnižjih možnih pokojnin za starostne ali invalidske pokojnine, in sicer v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Predlog se nanaša le na starostne in invalidske pokojnine, ne pa za predčasne pokojnine. Slednje se lahko v času zakonodajnega postopka tudi dopolni. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, v največji parlamentarni stranki menijo, da bi morala biti tudi pokojnina kot pravica določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko ne gre za predčasne upokojitve.

V poslanski skupini SDS predlagajo tudi določitev letnega dodatka v dveh različnih višinah, in sicer:
– znesek 80 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo;
– znesek 50 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo več, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Z zakonom o izvrševanju proračuna se tako določen letni dodatek le še poviša. S tem se uredi stalni letni dodatek, ki ni odvisen od vsakokratnega sprejemanja zakonov o izvrševanju proračunov.

V poslanski skupini SDS predlagajo tudi redno uskladitev pokojnin, in sicer tako, da uskladitev, ki jo že ureja zakon, ne more biti nižja od 1 % v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 3 %, nižja od 1,5 % v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 4 % ter nižja od 2 % v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 5 %. To predstavlja dodatno varovalko pri uskladitvi tako kot dosedanji 2. odstavek 106. člena, ki že sedaj določa, da uskladitev ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin. V primeru, da se po sprejemu te rešitve v zakon ne bi posegalo z zakoni o izvrševanju proračunov, se bodo pokojnine usklajevale najmanj za toliko, kot je dogovorjeno v koalicijski pogodbi. Če bo v zakonodajnem postopku politična volja, se lahko takšna varovalka rednega usklajevanja določi kot vsakokratno izredno usklajevanje, poleg rednega usklajevanja, kot smiselno izhaja iz koalicijske pogodbe. Prav tako se določa varovalko, da v primeru, ko podatki Statističnega urada Republike Slovenije niso znani pravočasno, da bi se uskladitev opravila z izplačilom februarske pokojnine, da se kasneje opravi poračun za nazaj do vključno meseca februarja.

nazaj na vrh