SDS: Dobro, da je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje novele ZKP-N, ki dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za državljani

  • Napisal  vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija/ arhiv Demokracije Simbolična fotografija/ arhiv Demokracije

V Slovenski demokratski stranki pozdravljajo odločitev Ustavnega sodišča glede začasnega zadržanja izvajanja člena (150a. člen ZKP), ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. Ukrep uporabe IMSI lovilcev je, kot ugotavljajo ustavni sodniki, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena, so še zapisali šri SDS - v nadaljevanju pa lahko preberete celoten teks odziva SDS:

"Digitalna tehnologija namreč dopušča bistveno večje posege kot doslej, novela ZKP-N pa dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi! Velik problem predstavlja neselektivnost – policija bi lahko spremljala tudi tiste, ki sploh niso osumljenci! Nedovršena je tudi kontrola nad uporabo IMSI lovilca. Nadgradnje namreč omogočajo prisluškovanje. Tudi hramba IMSI lovilca na sami policiji je zelo vprašljiva. Na ministrstvu za pravosodje so celo sami zapisali, da je IMSI lovilec samo »predpriprava« za prisluškovanje v prihodnosti!

Pri vloženi zahtevi za oceno ustavnosti, ki smo jo na Ustavno sodišče vložili skupaj z Levico, glede tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku, smo pričakovali, da bo Ustavno sodišče ocenilo, da bi izvrševanje teh členov lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, a hkrati je ocenilo, da pa bi takšne posledice lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo. Kar pa seveda ne pomeni, da bo končna odločitev Ustavnega sodišča v prid Vlade RS, ki sicer meni, da »izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev« in da »so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti«.

Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti glede zgoraj navedenih izpodbijanih členov menimo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o komunikacijskem prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. Novela namreč uvaja vrsto popolnoma nedorečenih in nedoločnih terminov, kot so »relevantni podatki« ali »relevantno časovno opredeljeno obdobje«, pri čemer predlagatelji ne pojasnijo, kaj naj bi to sploh pomenilo. Pri SDS zato ocenjujemo, da gre za velike spremembe predvsem v negativno smer na področju varovanja zasebnosti!

O predlogu za zadržanje izvrševanja druge povedi prvega odstavka 216. člena Zakona o kazenskem postopku (hišna preiskava) bo Ustavno sodišče odločilo posebej. Tudi pri tem noveliranem členu smo pri SDS še posebej opozarjali na ustavno zagotovljeno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS), ki jo razen Ustave RS varujejo tudi nekateri mednarodni akti s področja človekovih pravic. Ustavna pravica nedotakljivosti stanovanja pa je prepletena in povezana tudi z ustavno pravico varovanja zasebnosti.

Hišna preiskava brez prisotnosti imetnika stanovanja ali njegovega zakonitega zastopnika je tipičen sindrom priprtih vrat policijske države!

Naj spomnimo, da smo v poslanski skupini SDS v zakonodajno proceduro pred obravnavo na seji Odbora za pravosodje in pred drugo obravnavo na seji državnega zbora vložili amandmaje, ki po našem mnenju prinašajo ustreznejše rešitve k ciljem, ki si jih je zadala novela zakona o kazenskem postopku in zagotavljajo večjo pravno varnost in zakonitost v kazenskem postopku, a jih je koalicija zavrnila.

V poslanski skupini SDS prav tako obžalujemo, da nas koalicijski poslanci niso podprli pri predlogu za sklic javne predstavitve mnenj o predmetnem predlogu zakona. Širše strokovne usklajenosti z vsemi ključnimi deležniki v kazenskem postopku, ki se jih tičejo spremembe in dopolnitve v tej zadnji noveli ZKP, zato ni bilo. Ravno zaradi takšne samovolje ministrstva za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič, je spet moralo odregirati Ustavno sodišče RS."

nazaj na vrh