V Držanem zboru brez mandatarskega kandidata, Državni svet pa v popolni sestavi

Janko Veber se je ponujal za mandatarja, kandidature pa ni vložil. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Janko Veber se je ponujal za mandatarja, kandidature pa ni vložil. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Poslanci so na današnji izredni seji ugotovili, da v DZ ni bilo vloženega predloga za izvolitev predsednika vlade. S tem je odprta pot za predčasne volitve, počakati je treba le še do petka, ko se bo iztekel rok, v katerem bi DZ lahko odločal o morebitnem tretjem poskusu iskanja mandatarskega kandidata.

 

Potem ko je predsednik republike Borut Pahor konec marca DZ obvestil, da po odstopu Mira Cerarja s funkcije predsednika vlade ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja, se je namreč v torek iztekel 14-dnevni rok, v katerem bi to lahko storili tudi poslanci.

A predloga za izvolitev mandatarja niso vložili v nobeni poslanski skupini, pa tudi nepovezani poslanec Janko Veber, ki se je sam ponudil za ta položaj, ni uspel zbrati zadostne podpore poslanskih kolegov.

Tako se je DZ danes brez razprave in glasovanja seznanil s sklepom, da nihče od kvalificiranih predlagateljev - torej poslanske skupine ali desetih poslancev - ni vložil predloga za izvolitev mandatarja.

Z današnjo seznanitvijo DZ se bo odprla pot predčasnim volitvam, a mora predsednik republike Borut Pahor z njihovim razpisom počakati še na iztek 48-urnega roka, v katerem bi lahko DZ odločal o morebitnem tretjem poskusu iskanja mandatarskega kandidata.

Rok je začel teči takoj po današnji seznanitvi DZ in se bo torej iztekel v petek ob 16.06. Poslanci pa imajo za vložitev predloga sklepa, da se izvedejo volitve predsednika vlade, čas do petka do 12. ure, je pojasnil predsednik DZ Milan Brglez.

Takšnega predloga sicer ni pričakovati, zato se bodo verjetno poslanci v petek na nadaljevanju današnje seje seznanili, da kandidata za novega predsednika vlade ni.

O tem bodo nato obvestili predsednika republike, ki je že napovedal, da bo predčasne volitve razpisal v soboto. Kdaj bodo volitve potekale, še ni znano, možna datuma pa sta 27. maj in 3. junij.

Državni svet od danes v popolni sestavi

Državni svet je danes potrdil mandat Janošu Kernu, ki bo v tem mandatu predstavljal področje kulture in športa. Ostali svetniki so mandat nastopili že decembra, pri volitvah predstavnika kulture in športa pa se je zapletlo in so novega svetnika izvolili šele konec marca. Po današnji potrditvi njegovega mandata pa DS deluje v popolni sestavi.

Na današnji seji so se svetniki opredelili do več zakonskih predlogov, med katerimi so se najdlje ustavili pri predlogu zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Slednjega predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Primožem Hainzem (DeSUS).

Čeprav je komisija DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport za glasovanje na seji DS pripravila pozitivno mnenje, pa slednje ni bilo deležno zadostne podpore. Svetniki, ki so v razpravi zakonskim rešitvam nasprotovali, so opozarjali, da bi stvari morali reševati sistemsko. "Ta pokojninska blagajna postaja igralnica za politiko," je menil Ladislav Rožič, Matjaž Gams pa je opozoril, da je zakonski predlog krivičen do znanosti, razvoja in inženirstva.

Na drugi strani je bilo slišati, da bi s tem dali priznanje tistim, ki so za državo nekaj naredili na kulturnem in tudi znanstvenem področju. Kot je dejal Kern, ne gre za politično dejanje, ampak za potrebo kulturnega sektorja, pri čemer je opozoril na številne samozaposlene na področju kulture, ki jih posledično čaka nizka pokojnina. Branimir Štrukelj pa je opozoril na različen odnos do posameznih družbenih področjih in spomnil, da je zakon o športu s popolnoma identično rešitvijo dobil soglasno podporo državnega sveta.

Svetniki so po drugi strani danes podprli vladne predloge zakona o socialnem vključevanju invalidov, novele zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, novele zakona o zavarovalništvu in novele energetskega zakona.

Pri slednji državnemu zboru predlagajo, da prisluhne Trgovinski zbornici Slovenije in iz treh na šest mesecev podaljša prehodno obdobje za začetek izvajanja nadzora nad obveznostjo namestitve energetske izkaznice na vidno mesto na stavbah s tlorisno površino nad 250 kvadratnih metrov, v katerih se zadržuje javnost. Marija Lah je pojasnila, da ne gre le za namestitev energetske izkaznice, ampak se širi sama obveza, imeti energetsko izkaznico, s prostorov v uporabi javnega sektorja, na prostore, kjer se zadržuje javnost, kar pomeni, da bo temu podvržen tudi vsak mali trgovski center.

Svetniki so danes podprli tudi pobudo Francija Rokavca in na vlado naslovili vprašanje, povezano z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je začel veljati marca. Rokavec je opozoril, da zakon občine postavlja v nemogoč položaj glede uresničevanja načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem. Zato bi vlada morala pripraviti ustrezno novelo zakona, ki bo občinam omogočila dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2018 ter sprejem in dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019.

V nasprotnem primeru bo občinam nastala nepopravljiva škoda, saj v letu 2018 ne bodo imele pravne podlage za dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem, za leto 2019 pa takšnega načrta sploh ne bodo mogle sprejeti (in posledično tudi dopolnjevati ne), je opozoril Rokavec in pozval, da v primeru, če vlada pobude ne bo upoštevala, sprejetje ustrezne novele državnemu zboru predlaga neposredno sam državni svet.

nazaj na vrh