Ustavno sodišče tokrat ugotovilo neustavnost zakona o državnem svetu

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ustavno sodišče  RS Ustavno sodišče RS Matic Štojs Lomovšek/Demokracija

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 50. člen zakona o državnem svetu v neskladju z ustavo. Kot je zapisalo, bo moral zakonodajalec poskrbeti za celovito ureditev pritožbenega postopka in sodnega varstva volilne pravice pri volitvah članov DS. Državnemu zboru je ustavno sodišče naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v enem letu.

Kandidat za člana DS, ki ni bil izvoljen, in njegova predlagateljica sta vložila pritožbi na podlagi tretjega odstavka 50. člena zakona o DS. Izpodbijala sta seznam kandidatov oziroma kandidatk za volitve člana DS - predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja.

Kot sta navedla pritožnika, sta bila Tone Hrovat in Damijan Štefanc na seznam kandidatov za volitve člana DS uvrščena v nasprotju z zakonom o DS. Ta določa, da imajo pravico biti voljeni v DS tisti predstavniki negospodarskih dejavnosti, ki "v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost".

Hrovat je po podatkih Državne volilne komisije (DVK) zasedal mesto direktorja zavoda Grm Novo mesto. Ker naj ne bi šlo za pedagoško, temveč za upravljavsko oziroma menedžersko dejavnost, naj izvoljeni kandidat Hrovat ne bi izpolnjeval pogoja, da opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Glede kandidata Štefanca sta pritožnika navedla, da kot izredni profesor, zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, opravlja pedagoško-raziskovalno dejavnost, ne pa dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Opozorila sta, da je za kandidate z univerz, visokih in višjih šol v DS v okviru interesne skupine za negospodarstvo predvideno posebno mesto.

Pritožnika sta opomnila tudi na nepravilnosti v postopku odločanja v pritožbah v DS. V tem delu jima je ustavno sodišče pritrdilo, vendar pa je obenem navedlo, da ugotovljena nepravilnost ni vplivala na volilni izid. Po oceni ustavnih sodnikov namreč ne drži očitek, da Hrovat ne bi izpolnjeval zakonskega pogoja za kandidata za državnega svetnika. Res je, da je do nepravilnosti prišlo v postopku kandidature Štefanca, a slednji ni bil izvoljen, tudi sicer pa nepravilnost ni vplivala na izid volitev.

Ustavno sodišče pa je v postopku odločanja o pritožbah začelo še postopek za oceno ustavnosti 50. člena zakona o DS. Zastavilo se je namreč vprašanje ustavnosti zakonske ureditve postopka odločanja DS o pritožbi in postopka sodnega varstva volilne pravice pred ustavnim sodiščem.

Omenjeni člen namreč določa, da ima "zoper odločitev DS, da se mandat ne potrdi, prizadeti pravico do pritožbe na ustavno sodišče v 15 dneh od dneva odločitve". Zakon torej kot upravičenca za vložitev pritožbe na ustavno sodišče določa le kandidata, ki je bil izvoljen, pa mu DS mandata ni potrdil, ne pa tudi drugih kandidatov, ki so se udeležili volilne tekme in niso bili izvoljeni, pa so vložili pritožbo na DS.

Po mnenju ustavnega sodišča bi morali tudi slednji imeti pravico sprožiti spor. Le na tak način je po njihovem mnenju mogoče zagotoviti celovito sodno varstvo volilne pravice. Omenjena ureditev za neizvoljene kandidate namreč pomeni izvotlitev pravice do ustavno zagotovljenega sodnega varstva, so med drugim še navedli ustavni sodniki.

nazaj na vrh