Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v ločenem mnenju v zadevi Bavčar: "Grožnje Klemenčiča so lahko vplivave na sodnike"

  • Napisal  Lana Božič / Nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Ustavno sodišče je odločilo, da ne bo sprejelo ustavne pritožbe nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja na obsodilno sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča in odločitev višjega in vrhovnega sodišča v obravnavo. Prav tako je ustavno sodišče zavrnilo njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku. Na to se je odzval že Igor Bavčar, ki je dejal, da je razočaran nad odločitvijo ustavnega sodišča, saj je pričakoval, da bo vsaj to sodišče, ki naj bi bilo najvišji branik pravne države, prepoznalo, da so mu bile kršene ustavne in človekove pravice. V svojem odklonilnem ločenem mnenju je tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič dejal, da bi ustavno pritožbo sprejel v obravnavo “kar je pogoj za temeljitejšo proučitev pomembnih vprašanj, ki jih pritožba po moji oceni odpira. Po moji presoji je precej očitno, da bi bil sprejem upravičen že iz razloga preučitve vprašanj okoli pravice do nepristranskega sojenja”.

 

Igor Bavčar je namreč opozoril, da naj bi tedanji minister za pravosodje Goran Klemenčič na televiziji javno izjavil, da bo osebno poskrbel, da bo sodba v zadevi Bavčar postala pravnomočna in da bodo v primeru zastaranja letele glave. “Takšna izjava naj bi pomenila neposredno grožnjo oziroma pritisk na sodeče sodnike Višjega sodišča, da se bodo morali soočiti s sankcijami, če bodo prvostopenjsko sodbo razveljavili (v primeru razveljavitve sodbe bi zadeva lahko zastarala)”, je opozoril Klemen Jaklič.

Takšne grožnje so takorekoč dosegle svoj cilj na sodeče sodnike in je videz nepristrankosti močno okrnjen. “Po ustaljenem stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) domneva nedolžnosti zavezuje vse državne organe”, je dejal Jaklič in povedal nekaj podobnih primerov, ki jih je že obravnavalo ESČP glede takšnih spornih izjav predstavnikov oblasti in ugotovilo, “da je stališče EKČP oziroma minimalni vseevropski standard varstva domneve nedolžnosti in pravice do nepristranskega sojenja ta, da so vnaprejšnje javne izjave visokih predstavnikov izvršne oblasti glede odločitev, o katerih lahko presoja zgolj sodišče, lahko potencialno problematične”.

Goran Klemenčič (Foto: STA).

Izjave ministra za pravosodje v javnosti lahko vplivajo na odločitev sodišča
Zaradi sporne izjave oziroma celo grožnje Klemenčiča, si po Jakličevem mnenju zadeva zasluži resno, celovito presojo v okviru sprejema ustavne pritožbe. Kot argumentira, ne drži, da je očitno, kot to po moji oceni napačno argumentira večina, da naj takšne izjave ministra ne bi mogle vplivati na odločitev sodišča, saj da je minister izrecno dodal, da ne govori o krivdi ali nedolžnosti pritožnika, ampak torej “zgolj” o tem, da bo osebno poskrbel za to, da sodniki Višjega sodišča, ki so takrat presojali pritožnikovo pritožbo na prvostopenjsko obsodbo, prvostopenjske obsodbe ne bodo razveljavili”, je zapisal Jaklič v svojem odklonilnem ločenem mnenju.

Ddr. Klemen Jaklič (Foto: STA)

Klemenčič se je v naprej opredelil do Bavčarjeve krivde
S tako neposredno in odkrito napovedjo je minister Klemenčič sporočil ravno to, da naj si sodniki Višjega sodišča prvostopenjske obsodilne sodbe ne drznejo razveljaviti, sicer bodo deležni sankcij. Poleg tega je napovedal, da bo sam podvzel ukrepe, da do razveljavitve ne bo prišlo. “Kontekst je bil torej ta, da če bi Višje sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo, bi zadeva s precejšnjo verjetnostjo zastarala, Bavčar pa bi ostal nedolžen. Ministrove izjave o tem, da razveljavitev za sodnike ne sme biti možnost, torej ne le predstavljajo določen pritisk, ki bi ga bilo treba meritorno presojati, ampak prav tako – hočeš nočeš – v resnici tudi niso povsem nedolžne glede arbitriranja o pritožnikovi krivdi.” je pojasnil Jaklič. Hitro po njegovi izjavi pa je na hitro, verjetno ker se je zavedal spornost svojih izjav, pohitel dodati, da se s tem ne opredeljuje vnaprej do Bavčarjeve krivde. “A je neizpodbitno, da je v nekem delu prav to storil. Morebitna razveljavitev prvostopenjske sodbe na Višjem sodišču, k prepovedi česar je pod grožnjo sankcij (da “bodo letele glave”) minister pozval, bi pomenila prav to –pritožnikovo pravnomočno in za vselej zavarovano nedolžnost zaradi zastaranja”.

Foto: STA

Ustavno sodišče bi moralo sprejeti pritožbo v obravnavo
Zaradi tega je Jaklič mnenja, da bi se temeljita ustavno pritožbo morali sprejeti in da je tudi nujna, ker na sporno izjavo Klemenčiča niti Višje sodišče niti Vrhovno sodišče nista ustrezno odgovorili. “Nasprotno, nanj sta odgovarjali s stališči, ki so v neposrednem nasprotju z zgoraj predstavljenimi stališči ESČP o tem, kako lahko predstavniki vseh oblasti, vključno izvršne veje, kršijo nepristranskost sojenja v povezavi z domnevo nedolžnosti”. Višje sodišče je Bavčarju v tem delu njegove pritožbe na primer odgovorilo, da izjave aktualne politike, kot so bile dane v konkretnem primeru, ne morejo vplivati na izid pritožbenega postopka, saj da so bile neresne ali namenjene bolj samopromociji ministra.

“A takšne vnaprejšnje izjave visokih predstavnikov izvršne oblasti lahko kršijo nepristranskost sojenja in domnevo nedolžnosti”, je dejal Jaklič. Podobno je tudi Vrhovno sodišče Bavčarju o tej zadevi odgovarjalo, da navedbe o ministrovih izjavah ne terjajo posebnega odgovora, saj naj njihov vpliv na zakonitost ne bi bil pojasnjen. “Ker niti Višje sodišče niti Vrhovno sodišče za zavrnitev pritožnikovih navedb v tem delu nista podali konvencijsko skladne obrazložitve, je še toliko bolj pomembno, da bi Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo in o tem vprašanju temeljito presojalo”, je zaključil Jaklič.

Celotno odklonilno ločeno mnenje si lahko preberete na tej povezavi.

nazaj na vrh