Urad informacijskega pooblaščenca odgovarja glede pristojnosti RTV Slovenija za pridobivanje podatkov o imetnikih telefona in računalnika: zaradi nepoznavanja okoliščin se ne morejo opredeliti, ali je to zakonito Izpostavljeno

foto: Urban Cerjak foto: Urban Cerjak

Pred časom smo že poročali o nameri RTV Slovenija, da bi krog zavezancev za plačevanje rtv davka širila na imetnike računalnikov, mobilnih telefonov in tablic oz. na porabnike interneta. V zvezi s tem smo se obrnili na urad informacijskega pooblaščenca (IP), ki se ukvarja z varstvom osebnih podatkov ter zakonitostjo pridobivanja le-teh.

 

Iz sicer dokaj obširnega mnenja, ki so nam ga poslali (napisal ga je sicer pravnik Anže Novak, svetovalec s področja preventive) je na koncu med vrsticami pojasnjeno, da vsaj za zdaj takšen način pridobivanja ni legalen oz. zanj ni zakonske osnove. No, pri tem se je IP nekoliko izmotal z navedbo, da mu niso poznane konkretne okoliščine, za kakšen namen bi RTV Slovenija lahko potrebovala podatke naročnikov storitev interneta in mobilne telefonije, vendar pa se IP zaradi nepoznavanja konkretnih okoliščin ne more opredeliti do tega vprašanja.

Je pa v predzadnjem odstavku tudi pojasnjeno, da so zavezanci za plačilo rtv prispevka praviloma dolžni posredovati podatke sami, v kolikor tega ne storijo, jim RTVS lahko ponudi izjavo, da niso lastniki radijskega ali televizijskega aparata. Seveda obstoječi zakon o RTV Slovenija v to kategorijo še ne uvršča elektronskih naprav za internet.

Naj ob tem spomnimo, da je odbor za kulturo DZ RS nedavno pozval poslance DZ, naj spremenijo zakon o RTVS, da bo tudi pobiranje rtv prispevka od imetnikov mobilnih telefonov in računalnikov povsem legalno. To pomeni, da vladajoča koalicija očitno podpira širitev kroga zavezancev rtv davka.

Odgovor IP objavljamo v celoti:

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov mora upravljavec za obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago. Pravne podlage so navedene v členu 6(1) Splošne uredbe, ki določa, da obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Prvi odstavek 31. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP- 1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14; v nadaljevanju ZRTVS-1) določa, da kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.

Po drugem odstavku se na območju, kjer se zaradi racionalnosti uporabe frekvenčnega prostora in finančnih sredstev ali iz drugih utemeljenih razlogov opusti pokrivanje območja s prizemeljskimi omrežji in je zagotovljeno sprejemanje le preko satelita oziroma preko kabelske mreže ali s pomočjo drugih tehnoloških rešitev, pod pogojem, da te tehnološke rešitve zagotavljajo sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje, so imetnice oziroma imetniki sprejemnikov zavezanke oziroma zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) za plačevanje prispevka pod pogojem, da jim RTV Slovenija z oprostitvijo oziroma z zmanjšanjem prispevka ali na drug ustrezen način prispeva najmanj polovico dodatnih stroškov za nabavo opreme za sprejemanje programov po satelitu oziroma po kabelskem omrežju ali z uporabo drugih tehnoloških rešitev skladno s tem zakonom.

Četrti odstavek določa, da se šteje, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec (v nadaljnjem besedilu: odjemalec) oziroma plačnica ali plačnik (v nadaljnjem besedilu: plačnik) električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.

Po petem odstavku, kdor pridobi sprejemnik in v času pridobitve ni bil zavezanec za plačilo prispevka, mora v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi.

Po šestem odstavku preden RTV Slovenija od odjemalca oziroma plačnika električne energije, ki doslej ni bil zavezanec za plačilo prispevka, zahteva plačilo prispevka na podlagi tega zakona, mu mora omogočiti, da poda izjavo v smislu četrtega odstavka tega člena.

V poglavju evidenca zavezancev za plačilo prispevka ZRTVS-1 določa zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih RTV Slovenija obdeluje za potrebe obračuna in izterjave prispevka. Po prvem odstavku 37. člena lahko za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka RTV Slovenija zbira opredeljene vrste osebnih podatkov, neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva. Po drugem odstavku 37. člena ZRTVS-1, podatke o imenu in priimku fizične osebe oziroma nazivu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika ter o njihovem naslovu RTV Slovenija zbira od distributerjev električne energije.

Glede na ureditev, ki izhaja ZRTVS-1 1 IP ugotavlja, da so zavezanci za plačilo RTV prispevka praviloma dolžni posredovati podatke RTVS sami. Ko tega ne storijo, jim mora RTV (skladno s šestim odstavkom 31. člena ZRTVS-1) ponuditi možnost podaje pisne izjave, da zavezanec ne uporablja radijskega ali televizijskega sprejemnika oziroma ga nima. Za ta namen je po drugem odstavku 37. člena ZRTVS-1 predvidena možnost pridobivanja podatkov neposredno od distributerjev električne energije. Ko RTV Slovenija pridobiva podatek od distributerjev električne energije za opredeljen namen, gre torej za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 6 (1)(c) Splošne uredbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

V zvezi z vašim vprašanjem glede pridobivanja podatkov od ponudnikov storitev mobilne telefonije ali interneta, pa IP pojasnjuje, da ne pozna konkretnih okoliščin, za kakšen namen bi RTV Slovenija lahko potrebovala podatke naročnikov storitev interneta ter mobilne telefonije. Ob tem pa IP pojasnjuje, da če je nujno za izvrševanje zakonskih pristojnosti RTV Slovenija, da podatke pridobi, potem je lahko podana tudi pravna podlaga po členu 6(1)(e) Splošne uredbe (v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1). IP pa se brez poznavanja konkretnih okoliščin in namenov obdelave ne more opredeliti do zakonitosti tovrstnega pridobivanja podatkov.

Lep pozdrav,


Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

nazaj na vrh