Tudi na Gorenjskem imajo problem s skladiščenjem in odstranjevanjem odpadne embalaže

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Stu's Images/Wikimedia Commons; CC BY-SA 3.0

Tudi gorenjska komunalna podjetja se, tako kot številna druga po državi, zaradi neurejenega odvoza odpadne embalaže soočajo s težavami. Največje imajo na območju Kranja in Škofje Loke, kjer so prepričani, da je treba spremeniti sistem tako, da bi embalažnino plačevali vsi, ki na trg dajejo embalažo.

V Komunali Kranj je situacija glede neprevzete mešane odpadne embalaže slabša kot lani. "Soočamo se s hudo prostorsko stisko, v najslabšem primeru nam grozi približno 300.000 evrov dodatnih stroškov," so za STA pojasnili v podjetju, kjer letno zberejo približno 4100 ton odpadne embalaže. Količina se je letno povečevala, lani pa se je trend naraščanja ustavil.

V Komunali Kranj so prepričani, da bi morala država z vladno uredbo zagotoviti enovit sistem ravnanja z odpadno embalažo na način, da vsi, ki na slovenski trg plasirajo embalažo, zanjo plačajo embalažnino družbam za ravnanje z odpadno embalažo. To pomeni, da bi bili zavezanci za plačilo embalažnine vsi in ne zgolj tisti, ki dajo na trg več kot 15 ton odpadne embalaže.

Enako meni tudi vodja ravnanja z odpadki na Loški komunali Janez Štalec. Sedanji sistem ima namreč odpustke za tiste, ki dajo na trg manj kot 15 ton embalaže letno in teh je ogromno, saj se umetno ustanavlja več podjetij, da se embalaža porazdeli, je opozoril. Ob tem pa ni niti kontrole, koliko embalaže dejansko kdo da na trg.

Štalec je prepričan, v Sloveniji nismo tako uspešni pri ločevanju, kot se prikazuje, saj približno polovica embalaže sploh ni evidentirane. Če bi pošteno upoštevali vso, bi bil delež izločene bistveno manjši in bi bili morda celo na repu v Evropi. Ko bo v sistem zajeta vsa embalaža, ki dejansko gre na trg, in ko bo za 99 odstotkov embalaže plačana tudi embalažnina, ne bo več težav, je meni Štalec.

Kot je pojasnil za STA, bi bilo treba najprej interventno zagotoviti sredstva za odvoz in sortiranje zbrane mešane embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzamejo pri izvajalcih javne službe. Brez takojšnjega ukrepanja bo poleg okoljske škode, ogrožene požarne varnosti in namnožitve glodavcev, narejena tudi velika dolgoročna škoda, saj bo volja za pravilno ločevanje pri občanih upadla in bo potrebno bistveno več časa za ponovno vzpostavitev kakovostnega sistema kot prvič.

Dolgoročno je po Štalčevih besedah možnih več različnih ukrepov. Ena od možnosti je vzpostavitev delujočega sistema, kot ga poznajo v zahodnoevropskih državah, saj so obstoječe družbe za ravnanje z odpadno embalažo samo administrativni posredniki. Druga možnost je, da bi bila taka družba le ena, tretja možnost pa, da bi se vsa embalažnina zbirala na Agenciji RS za okolje oziroma na instituciji, ki bi vodila koordinacijo.

V loški komunalni na leto zberejo skoraj 1200 ton mešane embalaže. Trenutno imajo skladiščene okoli 100 ton neprevzete embalaže, kar se vleče še iz lanskega leta. Lani je Loška komunala eno družbo za ravnanje z odpadno embalažo tudi prijavila inšpekciji, a kot je povedal Štalec, se je potem v postopku znašla Loška komunala kot izvajalec javne službe, da nepravilno skladišči zbrano mešano embalažo.

Ker je sistem neučinkovit, ker dopušča anomalije in goljufije, se vsi problemi skoncentrirajo pri izvajalcih javne službe, ki so odpadke dolžni redno pobirati in odvažati ter zagotavljati največ sedemdnevno skladiščenje. Če ni odvoza s strani družbe za ravnanje z odpadno embalažo, se v težavah in prekršku znajde komunalno podjetje, je opozoril Štalec.

Težave imajo tudi v jeseniškem javnem komunalnem podjetju Jeko, kjer imajo za približno 80 ton neprevzete mešane komunalne embalaže, pri čemer je stanje letos slabše od lanskega. Lani so sicer zbrali in oddali družbam za ravnanje z odpadno komunalno embalažo 936 ton odpadkov, pri čemer njena količina narašča za približno 15 odstotkov letno.

Kot je za STA pojasnil Željko Šmitran iz jeseniškega komunalnega podjetja, bi bilo treba najprej interventno odpraviti zastoj pri prevzemu komunalne embalaže. Pristojni organi in deležniki v sistemu pa bi morali skupaj odpraviti morebitne pomanjkljivosti.

Tudi direktor Komunale Tržič Primož Bajželj, kjer trenutno sicer težav ni, meni, da sistem ni pravilno zastavljen in da je nujno treba poiskati dolgoročno ustrezno zakonsko rešitev, saj sistem slabo deluje že več kot deset let. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da bi se mešana embalaža zbirala na določenih mestih po regijah, od tam dalje pa bi vsaka od družb poskrbela, da bi se določen delež embalaže predal na njihovo shemo.

nazaj na vrh