Tomaž Lisec: Bo ministrstvo za izobraževanje podprlo preoblikovanje nekaterih podružničnih šol v samostojne?

  • Napisal  Vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Tomaž Lisec / vir: sds.si Tomaž Lisec / vir: sds.si

Obstaja na ministrstvu posluh, da se kriterij za ustanovitev osnovnih šol spremeni tako, da bi se lahko največje podružnične šole, ki izvajajo pouk od 1. do 9. razreda in imajo zagotovljen vsaj en oddelek prvega in vseh naslednjih razredov s povprečno 20 otrok v razredu, preoblikovale v samostojne šole? Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s samostojnostjo šol.

 

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani minister,

pravni akti včasih ne sledijo realnim, predvsem pa aktualnim razmeram na posameznem področju. V moji poslanski pisarni so se oglasili prebivalci iz Dola pri Hrastniku s pobudo za spremembo statusa Podružnične šole Dol pri Hrastniku. A verjetno je podobnih želja in pobud še kar nekaj.

Med učitelji, starši in krajani Dola pri Hrastniku pogosto zaokroži beseda o samostojni šoli, saj je v zadnjih letih prišlo do sprememb pri organizaciji dela in vodenja šole. Leta 2014 so učitelji na Dolu takratnemu županu podali predlog o spremembi statusa šole na Dolu. Župan je imenoval delovno skupino za pripravo elaborata o upravičenosti ustanovitve samostojnega zavoda z vidika zakonodaje, organizacije znotraj zavoda, kadrov in financiranja. Skupina je z delom zelo hitro zaključila na podlagi mnenja takratnega vodstva ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oz. glede na določila 44. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 3. člena pravilnika o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol, ki pravi, da se lahko samostojna šola ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima zagotovljen vpis za vsaj dva oddelka prvega in vseh naslednjih razredov. Župan je pobudo zavrnil, ker ni bilo ustrezne zakonske podlage.

Zakonske določbe postavljajo posamezne (podružnične) šole v neenakopraven položaj. V Dolu pri Hrastniku nimajo po dveh oddelkov vsakega razreda, vendar tega pogoja po njihovem mnenju ne izpolnjuje večina primerljivih šol. Hrastnik se kot občina pred 20 leti ni preoblikovala, tako kot se je to dogajalo drugod po Sloveniji. V novonastalih občinah imajo samostojne zavode z veliko manj otroki in oddelki, kot jih imajo na Dolu. Po številu oddelkov in številu otrok podružnična šola na Dolu s 199 učenci sodi med 3 največje podružnične šole v Sloveniji. V Sloveniji je od 318 podružnic samo 20 podružničnih šol, ki izvajajo devetletni program v celoti, vse ostale podružnične šole izvajajo pouk do 6. razreda, najpogosteje samo do 4. razreda. Tako se število učencev na posamezni podružnični šoli giba od 3 do 305. Hkrati pa obstajajo samostojne šole, ki imajo 120 učencev (OŠ Planina pri Sevnici 119 otrok, OŠ Tržišče 124 otrok, OŠ Rečica ob Savinji 207 otrok, OŠ Šentjanž pri Dravogradu 199 otrok, OŠ Ponikva 204 otrok …).

Zato me zanima:

1. Obstaja na ministrstvu posluh, da se kriterij za ustanovitev osnovnih šol spremeni tako, da bi se lahko največje podružnične šole, ki izvajajo pouk od 1. do 9. razreda in imajo zagotovljen vsaj en oddelek prvega in vseh naslednjih razredov s povprečno 20 otrok v razredu (to je slovensko povprečje učencev na razred), preoblikovale v samostojne šole?

2. Na podlagi katerih argumentov je bil v 44. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja postavljen kriterij za ustanovitev samostojne šole (vpis za vsaj dva oddelka prvega in vseh naslednjih razredov), če veliko samostojnih šol v Sloveniji tega kriterija ne izpolnjuje?

3. Kakšne so finančne posledice za ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, če se podružnična šola z 200 učenci preoblikuje v samostojno šolo?

4. Koliko je bilo ustanovljenih šol po obstoječem 44. členu?

nazaj na vrh