Teroristični napadi: Tako ogrožena je Slovenija!

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ljubljana (foto: sta) Ljubljana (foto: sta)

Prejšnji torek zvečer je na božičnem sejmu v Strasbourgu moril poblazneli islamski skrajnež. Ob vpitju Alah je velik je hladnokrvno streljal po nič hudega slutečih ljudeh, ki so uživali v predbožičnem razpoloženju. Kako ogrožena pa je ta čas Slovenija?

Nedvomno se v zadnjih letih z legalnimi in ilegalnimi migracijami z Balkana, Bližnjega vzhoda in iz Afrike stopnja ogroženosti Republike Slovenije in njenih prebivalcev povečuje. Svoje k temu pripomorejo slabe razmere v Slovenski vojski, policiji in varnostno-obveščevalnih službah, ki se bolj kot z varnostjo ukvarjajo s svojim nezavidljivim položajem.

Predlog priporočil za okrepitev varnosti v Sloveniji
Prejšnji torek je Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) sprejela pomemben predlog priporočil za okrepitev varnosti v Sloveniji. V njem opisujejo ključne varnostne grožnje in tveganja ter navajajo priporočila vladi za krepitev obveščevalno-varnostnega sistema in priporočajo normativne spremembe. Predlog priporočila v celoti je komisija sprejela s petimi glasovi “za”, tremi glasovi “proti” ter z enim vzdržanim glasom. In kdo vse je član te komisije, v kateri ima opozicija večino? To so Matej Tonin (predsednik), Žan Mahnič (podpredsednik), Janez Janša (član), Zvonko Černač (član), Zmago Jelinčič Plemeniti (član), Matjaž Nemec (član), Branko Simonovič (član), Monika Gregorič (članica) in Jerca Korče (članica). Člani komisije ob tem pričakujejo, da bo njihovo poročilo uvrščeno na januarsko sejo državnega zbora, ki naj bi nato sprejel sklepe, ki bi obvezovali tudi vlado. Glede na to, da je bilo Priporočilo za okrepitev varnosti v Republiki Sloveniji v soboto že napadeno v režimskem Delu, navedimo sklepe poročila dobesedno:

Državni zbor priporoča Vladi, da se proaktivno sooči z domačimi in globalnimi trendi, ki predstavljajo varnostna tveganja za Republiko Slovenijo, kot so: negativni demografski trendi, povečevanje nezakonitih migracij, neuspešna integracija pri zakonitih migracijah, terorizem v povezavi s širjenjem radikalnega islama, pogostejši kibernetski napadi, resne težave pri vzpostavljanju vladavine prava, omejevanje svobode govora, nespoštljiv odnos do institucij in simbolov Republike Slovenije, širjenje delovanja organiziranih kriminalnih skupin in njihove naveze na posameznike ter skupine znotraj državnih institucij in nevladnih organizacij, stopnjevanje konfliktov na Zahodnem Balkanu.

Državni zbor priporoča Vladi, da okrepi delovanje obveščevalnih in varnostnih služb v Republiki Sloveniji. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) pričakuje, da bo Vlada: obveščevalno-varnostnemu sistemu zagotovila dodatna finančna sredstva, v obveščevalno-varnostnemu sistemu vzpostavila model zaposlovanja, ki bo omogočil pomladitev in pridobitev kadrov s posebnimi znanji, ki jih terja upravljanje s sodobno tehnologijo, posodobila normativno podlago za delovanje in nadzor obveščevalno-varnostnega sistema, da mu bo omogočena uporabaučinkovitih orodij za soočenja s sedanjimi grožnjami.

Državni zbor priporoča Vladi, da pri oblikovanju normativnih sprememb za okrepitev obveščevalno-varnostnega sistema upošteva pričakovanja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), da vsaka nadgradnja pooblastil za zbiranje in vrednotenje informacij istočasno zahteva okrepitev nadzora nad delovanjem obveščevalnih in varnostnih služb. Komisija vladi priporoča: vzpostavitev zavor in ravnovesij pri vodenju in delovanju obveščevalno-varnostnega sistema in sicer tako, da bi predstojnike navedenih služb imenovala vlada, namestnike pa KNOVS, vzpostavitev učinkovitega sistema varnostnega preverjanja, ki bi onemogočal zaposlovanje oseb, ki predstavljajo varnostno tveganje ter omogočil njihov umik v primerih, ko so že zaposlene, oblikovanje ministrske nadzorne skupine za učinkovitejši nadzor že na ravni izvršilne oblasti ter okrepitev KNOVS z dodatnimi strokovnjaki različnih profilov.

Državni zbor priporoča Vladi, da KNOVS-u nemudoma pošlje vse tajne pravilnike in navodila, ki jih pri svojem delu uporabljajo nadzorovane službe ter tako omogoči vsaj osnovne pogoje za parlamentarni nadzor.

Negativni demografski trendi, migracije in terorizem
In kaj je dušebrižnike pri režimskem Delu najbolj zmotilo? Dejstvo, da je KNOVS v obrazložitvi prve točke opozoril na skrb zbujajočo realnost, da Slovenijo dolgoročno ogrožajo negativni demografski trendi, in posredno, da se delež slovenskega prebivalstva v Republiki Sloveniji manjša. “Slovenija ima deveto najstarejše prebivalstvo na svetu. To nas ogroža v temelju. Če se navedeni negativni trendi ne bodo ustavili, potem v prihodnjih treh desetletjih lahko še naprej opazujemo izrazite kadrovske probleme pri Slovenski vojski, policiji in drugih službah, ki skrbijo za nacionalno varnost. Poleg omenjenih težav v prihodnjih desetletjih službe, ki skrbijo za nacionalno varnost, lahko pričakujejo še dodatne rekrutacijske probleme, ki izvirajo iz dejstva, da 17 odstotkov v Sloveniji živečega prebivalstva ni rojenega v Sloveniji.” Naj ob tem dodamo, da se delež Slovencev znotraj matične domovine po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije postopno zmanjšuje (leta 1991 88,31 odstotka prebivalstva, leta 2001 83,06 odstotka). Po letu 2010 pa tega podatka ne objavljajo več. Po nekaterih projekcijah naj bi se tako do leta 2060 delež Slovencev zmanjšal pod petdeset odstotkov, kar dolgoročno lahko povzroči številne probleme, pravzaprav konec slovenske nacionalne države, kakršno poznamo danes.

V KNOVS so ob tem opozorili še na povečanje nezakonitih migracij. “V letih 2015/2016 je šlo čez ozemlje RS in schengenske meje več kot 500.000 ilegalnih migrantov. Med njimi tudi tisti, ki so kasneje izvajali teroristične napade po Evropi. Ilegalne migracije leta 2015 so povzročile največje varnostno tveganje v zadnjem desetletju na ozemlju EU.” In na terorizem v povezavi s širjenjem radikalnega islama. “Največja teroristična grožnja so osebe, ki so se radikalizirale v domačem okolju oz. državi. Najbolj učinkovita prevencija za preprečevanje terorističnih napadov je nadzor nad borci, ki se vračajo iz tujine, in čim bolj nadzorovane meje. Po podatkih Europola je v času vojne v Siriji in Iraku tja odpotovalo najmanj 7.800 oseb iz 24 držav in se pridružilo skrajnim islamističnim skupinam. Po porazu ISIS so se borci začeli vračati in se še vedno vračajo nazaj v svoje evropske države.” Pri tem je po njihovo jasno, da je navedena oblika terorizma nadnacionalna, zato se morajo nanjo odzvati vse članice s celovitim pristopom in usklajenim delovanjem.

Kibernetske grožnje, nedelovanje pravne države, kriminal
No, ob tem v obrazložitvi prve točke KNOVS opozarja še na vse pogostejše kibernetske grožnje, težave pri vzpostavljanju vladavine prava, pomanjkljivosti pri zagotavljanju pravne države, omejevanje svobode govora, nespoštljiv odnos do institucij in simbolov Republike Slovenije, širjenje delovanja organiziranih kriminalnih skupin in njihove naveze na posameznike ter skupine znotraj državnih institucij in nevladnih organizacij ter stopnjevanje konfliktov na Zahodnem Balkanu. O tem smo že pisali in bomo tudi v prihodnje, saj je Slovenija pod sedanjo vladajočo socialistično garnituro vse bolj na udaru …

Nedavni napad v Strasbourgu. Foto: epa

 

Boštjan Perne: Kot taki smo lahko cilj islamskih teroristov

Kaj so po vašem mnenju ta čas glavna varnostna tveganja za Slovenijo? Se lahko tudi v Sloveniji zgodi kaj podobnega, kot se je pretekli teden v Strasbourgu?

Zgodovinar dr. Stane Granda: “Pred nekaj dnevi je bila sorodnica v Strasbourgu. Varnostni ukrepi so bili tako izjemni, da se ji je obisk božičnega sejma uprl. Kot se je pokazalo, proti fanatikom ni učinkovite obrambe. Kljub temu je treba vložiti vse sile, da se onemogočijo. Zavedati se je treba, da je Slovenija premajhna in prešibka za obračun z mednarodnim terorizmom. Najučinkovitejši domač boj proti njemu je  ustvarjanje države, kakršno smo načrtovali ob osamosvojitvi. Zadnja leta postaja vse večje skrpucalo. Ljudje v njej morajo biti zadovoljni in srečni, v vseh pogledih, tudi socialnem, varni in jo bodo z vsemi sredstvi branili. Ta čas Slovence veliko bolj kot tuji terorizem ogroža domači v obliki nepravne države, bančne luknje, T 6, čakalnih vrst v zdravstvu, nizkih plač in pokojnin. Tragično je, da je stranka, ki je to v prizadevanjih za vrnitev na oblast načrtno povzročila, del vladne koalicije in ni proti njej nobene politične strategije. Ne grozijo po naključju, da je v rovih za njene nasprotnike še dovolj prostora. Naprezanje nekdanje TO in dela policije pri zanikanju demokratizacije  Slovenije tovrstne organizirane napore dokazuje.”

Strokovnjak za nacionalno varnost dr. Iztok Prezelj: “Ta čas se Slovenija sooča predvsem z naslednjimi varnostnimi tveganji: organizirani kriminal v več oblikah in kibernetske grožnje, predvsem v obliki vdorov in nadzora računalniških sistemov. Grožnje tujih obveščevalnih služb, ki želijo pridobiti tajne podatke, itak ni nikoli mogoče izključiti. Slovenija se ni mogla izogniti vedno večji družbeni polarizaciji, ki poteka po vsej Evropi. Eden od rezultatov polarizacije je radikalizacija v različnih oblikah. Islamistična radikalizacija lahko pripelje do dogodka, ki se je dogodil v Strasbourgu. V Sloveniji je verjetnost takega dogodka manjša kot denimo v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji itd., ni pa nična. Teoretično je tak dogodek pri nas mogoč, je pa bistveno manj verjeten kot v celotni Zahodni Evropi.”

Varnostni strokovnjak Boštjan Perne: “Varnostna tveganja so širok pojem. Če ta tveganja omejimo le na notranjo varnost, potem je v primeru Slovenije največji problem kriminal oziroma organiziran kriminal. Z organiziranim kriminalom je povezana vrsta nezakonitih aktivnosti, kot so na primer gospodarski kriminal in korupcija, trgovina z drogami, trgovina z orožjem, prekupčevanje z različnimi artikli, nezakonito tihotapljenje ljudi itn. Lahko trdimo, da se slovenski varnostni sistem s kriminalom na splošno dobro spopada, seveda pa bo ob nekaterih kompleksnih oblikah kriminala, kot sta na primer gospodarski kriminal in korupcija, treba vložiti več napora, saj se v družbi ustvarja mnenje, da se posamezniki, ki so zagrešili kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, prelahko izvlečejo in načeloma ne odgovarjajo za svoja dejanja. Pri tem trčimo ob problem pravne države in percepcijo pravne države, ki je med ljudmi slaba, ampak to je že druga tema.

Med varnostnimi tveganji je tudi terorizem. Po vzponu džihadističnih skupin na območju Sirije in Iraka je eden od produktov kompleksne hibridne vojne tudi terorizem, ki je v zadnjih letih zajel Evropo. Islamski terorizem, ali če smo bolj natančni, terorizem, ki za svojo ideološko podlago uporablja radikalne ideje sunitskega islama, je svoje aktivnosti usmeril proti zahodnemu, krščanskemu svetu, ki ga smatra za sovražnega. Cilj islamskih teroristov je torej Zahod na splošno in kultura, ki izhaja iz krščanske tradicije. Veliko krščanskih kulturnih navad islamski radikalci sprejemajo kot bogokletne, zato je po njihovem mnenju treba tiste, ki jih prakticirajo, ustrahovati. Džihadisti so večkrat poudarili, katere države v Evropi je treba bolj napadati zaradi posredne in neposredne vpletenosti v vojno v Siriji. Tako so najbolj na udaru Francija, Nemčija in Velika Britanija, kar pa ne pomeni, da bi bile druge države imune, saj smo resne teroristične aktivnosti lahko opazili tudi v naši neposredni soseščini v Italiji in Avstriji.

Slovenija je varna država. Odgovorni trdijo, da je ocena ogroženosti pred terorizmom nizka in ta čas ni nobenega razloga, da jim ne bi verjeli. Seveda pa, kot sem navedel, je Slovenija del zahodnega sveta, je del EU in del zveze NATO. Kot taki smo lahko cilj islamskih teroristov. V Sloveniji obstajajo skupine radikalnih islamistov, so maloštevilne, vendar pa je aretacija Žavbija v Italiji pokazala, da je budnost potrebna. V Sloveniji so se zadrževali posamezniki, ki so imeli povezave z islamskimi teroristi, v Sloveniji je predaval in se večkrat zadrževal tudi Bilal Bosnić, ki je v BiH zaprt zaradi povezav s terorizmom in je bil označen za enega od vodij radikalnih islamistov. Trditi, da do terorističnega napada v Sloveniji ne more priti, ni mogoče, je pa res, da je takšen napad ta čas manj verjeten. Ključno je, da varnostni organi protiteroristični boj jemljejo skrajno resno in da jih zdajšnje razmere ne ‘uspavajo’. Glede na preobremenjenost policije z drugimi nalogami in glede na znano stanje v ključni obveščevalno-varnostni agenciji močno upam, da so protiteroristične aktivnosti na taki ravni, kot bi morale biti. Varnost ni dana od Boga, ampak jo moramo zagotavljati z ustreznim sistemom. Ta sistem pa potrebuje sredstva in kadre, da je lahko učinkovit, vendar pa je to že drug problem.”

Metod Berlec

nazaj na vrh