Stranke v kampanjo prek družbenih omrežij in osebnega stika z volivci

Simbolična fotografija-volitve Simbolična fotografija-volitve

Stranke, ki se bodo pomerile na parlamentarnih volitvah, že intenzivno nagovarjajo volivce, a uradno bo volilna kampanja stekla v četrtek. V njej bodo stranke največ stavile na družbena omrežja in na neposreden stik z volivci. Nekatere bodo za financiranje kampanje namenila znatne zneske, druge pa se v kampanjo podajajo praktično brez sredstev, poroča Sta.

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami bo 3. maja uradno stekla volilna kampanja. Stranke, med katerimi jih je tudi pred tokratnimi volitvami kar nekaj nastalo na novo, imajo mesec dni časa za prepričevanje volivcev, da junija oddajo glas za njih.

Za nagovarjanje volivcev bodo imele stranke in liste mesec dni časa, do 1. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. To so zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.

Manj klasičnih prijemov, več družbenih omrežij in osebnega stika z volivci

Sodeč po napovedih strank, ki se bodo potegovale za vstop v državni zbor, bodo v kampanji največ stavile na družbena omrežja ter na neposreden stik z volivci. Tega se v strankah lotevajo na različne načine, predvsem s srečanji in dogodki, ki jih organizirajo po številnih slovenskih krajih.

V SD denimo želijo s kolesarsko turnejo obkrožiti državo, Lista Marjana Šarca pa bo kraje po Sloveniji obiskovala z avtobusom. V SDS pa so pred tokratnimi volitvami uvedli posvetovanje z volivci z vprašalniki, si po jih poslali na domove volivcev.

V teh dneh pa po državi stranke predvsem predstavljajo svoje poslanske kandidate in programske usmeritve ter vlagajo kandidatne liste, saj se rok za vložitev kandidatur izteče 3. maja.

Klasičnih prijemov, kot so oglaševanje v medijih, plakatiranje in javni shodi, se bodo v strankah očitno posluževali manj. Bodo pa imele stranke možnost prepričevanja volivcev na televizijskih soočenjih, kar velja predvsem za parlamentarne stranke in tiste zunajparlamentarne stranke, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo dobro uvrstitev.

Do denarja za kampanjo z donacijami ali strankarskimi sredstvi

Za financiranje volilne kampanje imajo stranke več možnosti. Medtem ko pravne osebe kampanje ne smejo financirati, pa lahko stranke prejemajo donacije fizičnih oseb, a največ v višini desetih povprečnih bruto plač. Na donacije se bodo zanašale predvsem manjše in novonastale stranke, medtem ko bodo večje sredstva za kampanjo prenesle s svojih rednih strankarskih računov. Za financiranje kampanje lahko najamejo tudi posojilo, a tega v večini strank ne načrtujejo.

Organizator kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi za kampanjo, zbrati na posebnem računu, ki so jih stranke že morale odpreti. Višina sredstev, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena in ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov. Lista, ki bo imela kandidate v vseh 88 volilnih okrajih, bi lahko tako za financiranje kampanje porabila dobrih 680.000 evrov.

A tolikšne vsote, sodeč po napovedih, ne nameravajo porabiti v nobeni stranki. Najvišje zneske bodo bo pričakovanjih za kampanjo namenile parlamentarne stranke in tiste zunajparlamentarne, ki so zaradi rezultata na prejšnjih volitvah upravičene do proračunskih sredstev.

Nekateri v kampanjo z znatnimi sredstvi, drugi skoraj brez

V parlamentarnih strankah, ki so razkrile višino predvidenih sredstev za kampanjo, bodo za njeno financiranje največ namenili v SMC, do 250.000 evrov. V DeSUS so za volitve namenili 165.000 evrov, podobno vsoto pa tudi v SD, in sicer do slabe četrtine z zakonom dovoljenih sredstev. Okoli 150.000 evrov bo kampanja stala tudi NSi, medtem ko v Levici o natančnih številkah še ne morejo govoriti, a po njihovih navedbah stroški ne bodo dosegli šestmestne številke.

V SDS in Stranki Alenke Bratušek načrtovane višine sredstev niso razkrili. V SDS so le pojasnili, da bodo kampanjo vodili v skladu s finančnimi cilji, ki so si jih zadali in jih ne nameravajo preseči, v Stranki Alenke Bratušek pa napovedujejo, da bodo poskušali biti s sredstvi čim bolj učinkoviti.

Precej nižje zneske bodo imeli na razpolago poslanci, ki gredo na volitve s svojimi (novimi) strankami. Natančnih zneskov niso razkrili, je pa Janko Veber, ki na volitve odhaja s stranko Sloga, napovedal, da bodo na njih nastopili z minimalnimi sredstvi, stranka Andreja Čuša in Zelenih Slovenije pa bo kampanjo financirala s samoprispevki kandidatov za poslance. Prispevke zbira tudi Dobra država Bojana Dobovška. Da bodo kampanjo izpeljali z minimalnim finančnim vložkom, napovedujejo tudi v Listi Marjana Šarca.

Med zunajparlamentarnimi strankami bodo največ sredstev, 150.000 evrov, za financiranje kampanje namenili v SLS. V ZL - Demokratični stranki dela načrtujejo, da bodo porabili do 45.000 evrov, v Piratski stranki Slovenije pa 30.000 evrov.

Da bodo potrošili toliko sredstev, kot jih bodo uspeli zagotoviti, pravijo v SNS, v stranki Solidarnost pa poudarjajo, da finančnih sredstev nimajo in se bodo tako v kampanji zanašali na konkretna dejanja.

Na sredstva v višini 10.000 evrov pa računajo v zunajparlamentarnih strankah Zedinjena Slovenija in Za zdravo družbo. Sredstva, ki jih bosta za kampanjo namenili stranki Novi socialdemokrati in Socialistična partija Slovenije, pa po napovedih ne bodo presegla 1000 evrov.

nazaj na vrh