Stališča glede sprememb volilne zakonodaje predstavile tudi neparlamentarne stranke

Simbolična fotografija Simbolična fotografija

Predsednik države Borut Pahor je tudi predstavnikom neparlamentarnih političnih strank dal možnost, da predstavijo stališča o spremembi delno neustavne volilne zakonodaje. Kot je po posvetu dejal Pahor, bodo do parlamentarnih počitnic zlasti na osnovi pogajanj s parlamentarnimi strankami skušali pripraviti dva osnutka predloga.

Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so DZ naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.

Da ob vnovičnem razpisu parlamentarnih volitev ustavnost teh ne bi bila vprašljiva, je predsednik po lastnih besedah prevzel odgovornost, da do začetka parlamentarnih počitnic pripravi dva osnutka predlogov o načinih uveljavitve odločbe ustavnega sodišča o nujnih popravkih volilne zakonodaje. Osnutka bo pripravil tudi na podlagi stališč, ki so mu jih danes predstavili predstavniki neparlamentarnih strank, še zlasti pa na osnovi pogajanj s parlamentarnimi strankami.

V skladu z dogovori z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin že potekajo priprave strokovnih podlag za uveljavitev ustavne odločbe. Kot je povedal Pahor, sta se s premierjem Marjanom Šarcem dogovorila, da bo vlada ob sodelovanju in pod nadzorom generalnega sekretarja vlade pripravila vse potrebno za to, da bi se Pahor s pogajalci parlamentarnih strank lahko sredi marca prvič posvetoval o možnih spremembah volilnih okrajev. Do sredine prihodnjega meseca Pahor pričakuje tudi prva izhodišča, kako bi utegnil izgledati volilni sistem brez okrajev.

Zakonodajalec ima namreč pri odpravi neustavnosti dve možnosti. Prva je, da preoblikuje volilne okraje v skladu z odločbo ustavnega sodišča, druga pa je ukinitev okrajev na ravni volilnih enot in uvedba prednostnega glasu, ki bo zagotavljal odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov. Prva možnost zahteva 46 poslanskih glasov, druga pa vsaj 60 glasov. Nobena od možnosti za zdaj po Pahorjevih navedbah ne uživa večine. Še največ strank se je sicer pred mesecem dni, ko jih je sprejel Pahor, nagibalo k ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu.

Po Pahorjevem mnenju bi bilo idealno, in za to si bo prizadeval, da bi poslanci eno ali drugo odločitev sprejeli do božiča oziroma dovolj zgodaj, da bi se lahko stranke v skladu s spremembami uspešno pripravile na naslednje volitve.

"Ko sem danes poslušal predstavnike 13 neparlamentarnih strank, sem pričakovano, tako kot oni, ugotovil, da so njihovi pogledi na to, kakšen bi moral biti volilni sistem, da bi ga razumeli kot dobrega in primernega in ne samo legitimnega in zakonitega, različni," je ključno ugotovitev današnjega srečanja strnil Pahor. Dodal je, da so nekateri zagovarjali večinski sistem, drugi pa so predlagali proporcionalni sistem, v katerem bi bila samo ena volilna enota, in sicer celotna Slovenija z listo 88 kandidatov s preferenčnim glasom. A kot jim je poudaril predsednik, se morajo omejiti na realne možnosti, ki jih imajo.

Kot je po srečanju dejal vodja Gospodarsko aktivne stranke Alojz Kovšca, sicer predsednik državnega sveta, so se v stranki zavzeli za absolutni preferenčni glas in za večji vpliv volivcev na to, kdo bo za njih odločal v DZ. Je pa pri tem po njegovih besedah problematična možnost centralizacije.

Odpravo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu so podprli tudi v Piratski stranki Slovenije, saj po besedah predsednika stranke Roka Andreeja menijo, da je treba volilni sistem spremeniti tako, da bo pripomogel k razvoju demokracije v Sloveniji.

V Socialistični partiji Slovenije so se po besedah njenega predsednika Tadeja Trčka zavzeli za spremembo volilnih okrajev, pri čemer so predsednika republike opozorili, da sama situacija izhaja iz tega, da je bila volilna zakonodaja za parlamentarne volitve uzakonjena po osamosvojitvi, ko je temeljila na okoli 60 občinah. Danes jih je trikrat več, zato so predlagali zmanjšanje števila občin.

Predsednik SLS Marjan Podobnik je ocenil, da nobena od možnih rešitev ni optimalna, zato so predlagali uvedbo nemškega kombiniranega volilnega sistema, v katerem se del poslancev voli po večinskem, del pa po proporcionalnem sistemu.

Vili Kovačič iz stranke Davkoplačevalci se ne damo več je opozoril, da se ne uresničujejo odločbe ustavnega sodišča tudi na področju referendumske ureditve, ki je tesno vezana na volilno ureditev. Na posvetu je spregovoril tudi o pogojih, kdo lahko kandidira in je izvoljen na lokalnih volitvah.

Predstavniki neparlamentarnih strank so s predsednikom Pahorjem danes govorili tudi o pragu financiranja neparlamentarnih političnih strank, o dostopu neparlamentarnih strank do medijskega prostora in ob tem o uravnoteženem poročanju, o možnosti elektronskega glasovanja in o institutu odpoklica poslanca.

nazaj na vrh