Spomenik korupcije TEŠ 6 na seznamu 30 najdražjih stavb na svetu! Se bo med najdražje projekte na svetu uvrstil tudi drugi tir?!

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
ECB, TEŠ 6 in Burj Khalifa / Foto: Facebook ECB, TEŠ 6 in Burj Khalifa / Foto: Facebook

Seznam 30 najdražjih stavb na svetu vključuje nekatere znanstvene presežke modernega časa in svetovne turistične atrakcije, ki privabljajo milijone turistov, najdražje stavbe pa so tudi metoda, kako se lahko kakšna z nafto bogata monarhija na hitro znebi lahko pridobljenega denarja. Presenetljivo se na seznamu nahaja tudi slovenska stavba, in sicer spomenik korupcije TEŠ 6, ki nas je stal prek 1,4 milijarde evrov. Njegova cena je tako primerljiva s ceno najvišje stavbe na svetu Burj Khalife. Kot smo že poročali, je glavni krivec za TEŠ 6 stranka SD, kot vse kaže, pa bomo napako ponovili tudi pri izgradnji drugega tira med Divačo in Koprom. Projekt nekateri že primerjajo s TEŠ 6!

 

Ko govorimo o najdražjih stavbah na svetu, gre za stroške v višinah, ki so običajnim ljudem nepredstavljive. Na seznamu najdražjih stavb na svetu se tako na prvem mestu znajde mošeja Masjid Al Haram v savdski Meki. To so večkrat širili in obnavljali, v zadnjih letih je projekt izvajalo podjetje Binladin Group, po nekaterih virih pa ocenjeni strošek znaša kar 100 milijard ameriških dolarjev. Na drugem mestu je Mednarodni termonuklearni eksperimentalni reaktor ITER, ki se gradi v Franciji, končan pa naj bi bil leta 2025. Gre za mednarodni projekt, strošek pa je ocenjen na 25 milijard dolarjev. Tudi na tretjem mestu najdražjih stavb je mošeja v z nafto bogati Savdski Arabiji, ki se prav tako nahaja v Meki. Gre za mošejo Abraj Al Bait, ki je bila končana leta 2012, projekt pa je stal 16,37 milijarde dolarjev. Omenjeni seznam je povzet po spletni enciklopediji Wikipedia, pri pisanju članka pa navajamo zneske v ameriških dolarjih, usklajene z inflacijo do leta 2018.

Na lestvici 30 najdražjih stavb na svetu tudi TEŠ 6, njegova cena je primerljiva z Burj Khalifo
Bizarno pa je, da se na lestvici znajde tudi projekt iz Slovenije. A ta projekt ni niti svetovna turistična atrakcija niti ne gre za vrhunski znanstven dosežek. Gre za vrečo brez dna, ki z vsakim dnem uporabe povzroča večjo in večjo finančno škodo gospodinjstvom in gospodarstvu, ob tem pa ustvarja še druge negativne eksternalije. Gre za pravi spomenik korupcije, 6. blok Termoelektrarne Šoštanj. Preračunano v ameriške dolarje in usklajeno z inflacijo do leta 2018 nas je po navedbah Wikipedie stal kar 1,69 milijarde. Za primerjavo, 1,87 milijarde dolarjev je stala 828 metrov visoka Burj Khalifa v Dubaju, ki ima 154 nadstropij, v katerih se razprostira za kar 309.473 kvadratnih metrov stanovanjskih, pisarniških in trgovskih površin. Gre za trenutno najvišjo stavbo na svetu in ob tem ni treba poudarjati, da kot taka v Dubaj privabi številne turiste z vsega sveta.

TEŠ (Foto: STA)

Na seznamu se je ob TEŠ 6 znašla pregrešno draga poslovna stavba ECB
Prav toliko, kot TEŠ 6, pa je evropske davkoplačevalce stala tudi poslovna stavba Evropske centralne banke v Frankfurtu, zaključena leta 2013. Centralni bankirji so z izgradnjo luksuzne poslovne stavbe presegli vse meje dobrega okusa, cena v evrih je ob izgradnji znašala prek 1,4 milijarde evrov. Stavba ima 48 nadstropij ter površino 184.000 kvadratnih metrov; preračunamo torej lahko, da nas je stala kar 7.608 evrov na kvadratni meter. In kako si ECB to lahko privošči? Za razliko od drugih javnih institucij, ki se morajo za večji kos kolača boriti z višjimi organi, ima ECB poleg administrativne avtonomije tudi finančno avtonomijo. Sama si namreč lahko “natisne” toliko denarja, kolikor se ji zdi, da ga potrebuje. To seveda ne pomeni, da je njeno obratovanje za davkoplačevalce brezplačno, z inflacijo se namreč izgublja vrednost naših prihrankov. Kot smo na Nova24TV že poročali, je v okviru programa kvantitativnega sproščanja ECB odkupila že za 2,6 milijarde evrov državnih obveznic in na ta način povečala količino denarja v obtoku oziroma ga po domače “natisnila”.

Evropska centralna banka, Frankfurt (Foto: Facebook)

CELOTEN SEZNAM 30 NAJDRAŽJIH STAVB NA SVETU:
1. Mošeja Masjid Al Haram (Meka, Savdska Arabija, 2016): 100 milijard dolarjev
2. Mednarodni termonuklearni eksperimentalni reaktor ITER (Saint-Paul-lès-Durance, Francija, 2025): 25 milijard dolarjev

Foto: Wikimedia Commons

3. Mošeja Abraj Al Bait (Meka, Savdska Arabija, 2012): 16,37 milijarde dolarjev
4. Marina Bay Sands (Singapur, 2010): 6,32 milijarde dolarjev

Foto: Wikimedia Commons

5. Jedrska elektrarna Oikiluoto 3 (Eurajoki, Finska, 2019): 6,16 milijarde dolarjev
6. Resorts World Sentosa (Singapur, 2010): 5,66 milijarde dolarjev
7. Apple Park (Cupertino, ZDA, 2017): 5,28 milijarde dolarjev
8. Wynn Palace (Cotai, Makao, 2016): 4,83 milijarde dolarjev
9. The Cosmopolitan (Las Vegas, ZDA, 2010): 4,71 milijarde dolarjev
10. Parlamentarna palača (Bukarešta, Romunija, 1997): 4,68 milijarde dolarjev

Foto: Wikimedia Commons

11. One World Trade Center (New York, ZDA, 2012): 4,15 milijarde dolarjev
12. Lotte World Tower (Seul, Južna Koreja, 2016): 3,99 milijarde dolarjev
13. Emirates Palace (Abu Dhabi, ZAE, 2005): 3,85 milijarde dolarjev
14. Wynn Resort (Las Vegas, ZDA, 2005): 3,46 milijarde dolarjev

Foto: Wikimedia Commons

15. Venetian Macau (Makao, 2005): 3,08 milijarde dolarjev
16. Avstralski parlament (Canberra, Avstralija, 1988): 3,03 milijarde dolarjev
17. City of Dreams (Makao, 2009): 2,8 milijarde dolarjev
18. Nya Karolinska bolnišnica (Stockholm, Švedska, 2018): 2,7 milijarde dolarjev

Foto: Wikimedia Commons

19. Bellagio (Las Vegas, ZDA, 1998): 2,46 milijarde dolarjev
20. Taipei 101 (Tajpej, Tajvan, 2004): 2,39 milijarde dolarjev
21. The Palazzo (Las Vegas, ZDA, 2007): 2,17 milijarde dolarjev
22. Bolnišnica Royal Adelaide (Adelaide, Avstralija, 2017): 2,04 milijarde dolarjev
23. Lakhta Center (Sankt Peterburg, Rusija, 2018): 1,93 milijarde dolarjev
24. Burj Khalifa (Dubaj, ZAE, 2010): 1,87 milijarde dolarjev

Foto: Wikimedia Commons

25. Stadion Wembley (London, VB, 2006): 1,86 milijarde dolarjev
26. Stadion Yankee (New York, ZDA, 2009): 1,75 milijarde dolarjev
27. Stolpa Petronas (Kuala Lumpur, Malezija, 1999): 1,74 milijarde dolarjev
28. Sedež ECB (Frankfurt, Nemčija, 2013): 1,69 milijarde dolarjev
29. TEŠ 6 (Šoštanj, Slovenija, 2014): 1,69 milijarde dolarjev
30. Gigafactory 1 (Story County, ZDA, 2020): 1,38 milijarde dolarjev

Foto: Facebook

Glavni krivec projekta TEŠ 6 je stranka SD
Glavni krivec za predrag in onesnažujoč projekt TEŠ 6 je prav stranka Socialnih demokratov Dejana Židana, ki so jih danes pod pretvezo, da bi povišali davke, polna usta o domnevnih podnebnih spremembah. Šesti blok termoelektrarne v Šoštanju, katerega cena je poskočila s predvidenih 600 milijonov na več kot 1,4 milijarde evrov, se je gradil prav v času vlade Boruta Pahorja, ko je bila SD največja vladna stranka, gre pa za okolje izredno obremenjujoč projekt. V TEŠ 6 namreč kurijo lignit, ki ima v primerjavi s črnim ali rjavim premogom nizko kaloričnost in posledično se v okolje za enako količino energije spusti veliko več emisij. Prav tako je bila izbrana tehnologija, ki ne omogoča zamenjave goriva.

Obisk in ogled predsednika vlade Boruta Pahorja z delegacijo v Termoelektrarni Šostanj (TEŠ), kjer sta ga sprejela generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Borut Meh in direktor TEŠ Uroš Rotnik. (Foto: STA)

Veliko bolj smiselna bi bila naložba v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem
A glavni razlog za izgradnjo TEŠ 6 je bilo protekcionistično ohranjanje delovnih mest, pri čemer se ocenjuje, da je bilo v eno delovno mesto vloženih kar 345.000 evrov. Pri tem gre za delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, za njihovo ohranjanje pa vsi porabniki elektrike v Sloveniji plačujemo dražje račune. Kljub ogromni investiciji TEŠ 6 namreč prinaša izgubo in projekt po tržni logiki v nobenem primeru ne bi bil sprejemljiv. Bolj smotrna bi bila na primer postavitev nove jedrske elektrarne oziroma izgradnja drugega bloka NEK. Jedrska energija je namreč cenejša in čistejša, a socialistom pač ne prinaša poceni političnih točk.

TEŠ (Foto: STA)

2. tir – maksimalna kraja davkoplačevalskega denarja
Veliko vzporednic pa se vleče tudi med projektoma TEŠ 6 in projektom izgradnje drugega tira Divača-Koper, ki je v teku. Ekonomist dr. Anže Burger je med drugim opozoril, da se z drugim tirom poskuša izčrpati maksimalno višino davkoplačevalskega denarja: “Strokovnjaki so glede drugega tira jasno povedali, da je predlagana trasa neustrezna in neupravičeno draga, saj obstaja veliko cenejša možnost gradnje vzporedno z obstoječim tirom Koper-Divača. Trenutni projekt s številnimi predori, viadukti, mostovi in galerijami na že tako nepredvidljivih kraških tleh je način, kako izčrpati maksimalno višino rente davkoplačevalskega denarja. Ponovila se bo zgodba TEŠ 6, Stožic, šentviškega predora in podobnih sifonskih projektov.”

Foto: STA

Projekt drugega tira se lahko sprevrže v TEŠ 6 na kvadrat
Pomisleke glede zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom je že pred časom izrazil tudi poslanec Slovenske demokratske stranke Zvonko Černač, ki meni, da je vlada Mira Cerarja poslala zakon v sprejemanje zaradi dveh razlogov, in sicer zato, da bi se razbremenila odgovornosti, kajti če bi prišlo do tega projekta, je to TEŠ 6 na kvadrat. Drugi razlog pa je v tem, da “se izteka mandat Cerarjeve vlade, kakšnih otipljivih rezultatov pa ni videti. Ravno zato ni mogoče sprejeti takšnega zakona in ga je treba zavrniti, saj potrebujemo modernizacijo na petem koridorju, potrebujemo jo tako od Kopra do Divače in tudi naprej do Ljubljane ter še dalje”.

Rok Krajnc

nazaj na vrh