Spletne strani vrhovnega sodišča so se izkazale za še dražje, kot smo sprva slišali! Za dve spletni strani je izpuhtelo kar 350 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja! Izpostavljeno

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Pri projektu je sodeloval nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču in sedanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin. Pri projektu je sodeloval nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču in sedanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin.

Prejšnjo nedeljo je veliko prahu dvignila oddaja Intervju na TV Slovenija, v kateri je gostoval vrhovni sodnik Zobec in je med drugim izpostavil problematičnost enega izmed projektov, ki je davkoplačevalce stal kar 200 tisoč evrov, po njegovem mnenju pa sploh ni bil potreben. V zvezi s tem je poslanec Logar že v začetku prejšnjega tedna na pristojno ministrico naslovil poslansko vprašanje, Finance pa so zdaj razkrile, da je v zvezi s tem vrhovno sodišče za le dve spletni strani stran vrglo kar 350 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja!

 

Voditelj Jože Možina je prejšnjo nedeljo v oddaji Intervju na TV Slovenija gostil vrhovnega sodnika Jana Zobca in je že uvodoma povedal, da je Slovenija v evropskem vrhu po deležu sodnikov, hkrati pa je zaupanje v sodstvo nizko. V oddaji je Možina Zobca med drugim vprašal tudi, zakaj je zaupanje v slovensko pravosodje po uradnih raziskavah tako nizko, čeprav je po drugi strani investiranje v pravosodje z vidika davkoplačevalcev zelo veliko, in kam gre ta denar? Zobec je odgovoril: “Res je, to je uganka, na katero tudi jaz ne znam odgovoriti. To so kruti razkoraki med investicijami, razkorak med tem, kar slovenski davkoplačevalci namenijo za sodstvo, in tem, kar dobijo, je velik. In plačujejo več kot Danci, Francozi, dobijo pa bistveno manj. Danci so v samem vrhu po zaupanju v sodstvu, zelo zaupajo sodstvu. Mi smo blizu dna, skoraj na dnu. Zakaj je tako, kam gre ta denar, ne bi vedel povedati, vendar ga zagotovo sodniki ne občutimo na lastni koži, pri svojem delu, kar je bil eden od mojih šokov, ko sem se vrnil z ustavnega sodišča v razmere na vrhovnem sodišču, kjer delamo z zelo staro računalniško opremo, kjer se s svetovalci zelo slabo ravna in imajo zelo nizke plače. Zelo se jih ustavlja pri napredovanju v višje plačne razrede, po drugi strani pa se velika sredstva namenjajo nekim projektom, ki jih sodstvo rabi kot riba bicikel.” Glede projektov je povedal še, da se ti pogosto povezujejo z nekimi finančnimi tokovi, svetovalnimi pogodbami, in izpostavil primer, da ena izmed piar agencij kar precej sodeluje v teh zadevah. Primer projekta je nek priročnik, ki po njegovem mnenju sploh ni potreben in zaradi njega nobena sodna odločba ni nič boljša, a je stal kar 200 tisoč evrov.

 

Jan Zobec (Foto: posnetek zaslona)

Ministrstvo stran vrglo kar 350 tisoč evrov za samo dve spletni strani

Zdaj je bilo razkrito, da v omenjenem projektu ni bilo zapravljenih le 200 tisoč evrov denarja davkoplačevalcev, pač pa skoraj 350 tisoč evrov, in to le za dve spletni strani, ki sta precej minimalističnega videza. To sta spletna stran nasodiscu.si, ki je namenjena informiranju strank sodišč, ter spletna stran eu-drzavljan.si, ki je namenjena razumevanju evropskih postopkov. Kot poročajo Finance, javno naročilo v okviru operacije Učinkovito pravosodje sofinancirata Evropski socialni sklad in Republika Slovenija, pri čemer slednja zagotavlja direktno 20 odstotkov sredstev. Na razpis za prvo spletno stran sta se prijavili podjetji Renderspace, katerega ponudba je bila vredna 193.235,80 evra, in Gigodesign, katerega ponudba je bila občutno cenejša – 111.911 evrov. A pri razpisu so ocenjevali 5 različnih dejavnikov: konceptualno oziroma idejno rešitev, oblikovalske rešitve, sporočilnost besedila, kakovost predstavitve in ceno, in sicer vse v enaki meri.

Foto: posnetek zaslona

Od 25 možnih točk je v tem primeru tako podjetje Renderspace zbralo 20 točk, Gigodesign pa 18,6 točke. Tako velika razlika v ceni pri pristojnih očitno sploh ni vzbudila pozornosti, da pa je zadeva še hujša, Finance zdaj navajajo mnenja nekaterih strokovnjakov s tega področja, ki vrednost projekta ocenjujejo na približno 10-krat manj od tega, kar smo plačali davkoplačevalci, oziroma na 20 tisoč evrov.

Foto: posnetek zaslona

Strokovno komisijo, ki je ocenjevala ponudbo, so sestavljali Mihael Kline z režimske Fakultete za družbene vede, Urška Stanković Elesini z Naravoslovnotehniške fakultete, Ana Osredkar iz družbe Servis 8, zavod za inovacije, izobraževanje in delavnice oblikovanja storitev, Gregor Strojin, tedaj vodja službe za odnose z javnostmi pri vrhovnem sodišču, zdaj pa državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, Jaša Vrabec, vodja službe za razvoj sodne uprave na vrhovnem sodišču, in Tine Stegovec, strokovni sodelavec v službi za razvoj sodne uprave prav tako na vrhovnem sodišču.

Foto: posnetek zaslona

Na razpis za eu-drzavljan.si se je prijavilo le podjetje Renderspace

Na naslednji razpis, za spletno stran eu-drzavljan.si, pa je prišla le ena ponudba, in sicer od družbe Renderspace, v vrednosti 141.276 evrov. Ponudba je bila izbrana, strokovno komisijo pa so v tem primeru sestavljali Nina Celinšek, Gregor Strojin, Iztok Stržinar in Jaša Vrabec. Tukaj lahko samo še spomnimo, kako je TV Slovenija pred tedni v Tarči ponudila informativne ponudbe za prevoz makete, ki bi vključno z nakladanjem in razkladanjem stal od 350 do 420 evrov brez davka, skupno naj bi tako celotna pot, zaokroženo navzgor, stala do 1.500 evrov, dražji ponudnik pa bi za 14.400 evrov, kolikor naj bi šlo za njen prevoz, maketo prepeljal celo do Nordkappa, oddaljenega 3.600 kilometrov daleč od Ljubljane. Prav tako je znani strokovnjak za makete ocenil, da bi se pri maketi, ki bi davkoplačevalce skoraj stala 133.540 evrov, dalo dobro zaslužiti tudi s 30 tisoč evri, snemanje in promocija postprodukcijskega videa za drugi tir pa je bila s strani Future ocenjena na kar 38 tisoč evrov, a na trgu sta ponudnika za TV Slovenija ocenila vrednost filma na 11 tisoč evrov in 16 tisoč evrov brez davka, torej več kot pol ceneje.

Vir: Erar

Tudi v tem primeru si je žepe napolnila skupina Pristop

Podjetje Renderspace pravzaprav sodi v mrežo zloglasne agencije Pristop. Primož Pusar je namreč direktor obeh podjetij, prav tako pa imata obe podjetji sedež na istem naslovu, Trubarjeva 79, Ljubljana. Renderspace je sicer v posredni lasti Pristop skupine prek hrvaškega podjetja Reforma Adriatic. Skupina Pristop si je po podatkih Erarja žepe napolnila že z več deset milijoni evrov na račun poslov z državo, med drugim smo v preteklosti poročali o poslovanju Anje Kopač Mrak z omenjeno skupino, ko je bila ta še na mestu ministrice za delo, družino in socialne zadeve, še veliko več pa je skupina Pristop prejela od državnih podjetij. Znano je, da je Pristop hišni oglaševalec Telekoma Slovenije, prav Renderspace pa se po družbenih omrežjih hvali s svojim poslom s Petrolom.

Vir: erar

Vir: Erar

Poslanec Logar je na ministrico za pravosodje že naslovil poslansko vprašanje

Dr. Anže Logar, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije iz vrst stranke SDS, je zato na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovil poslansko vprašanje, v katerem je povzel zgornjo izjavo Jana Zobca, in ministrici zastavil še nekaj vprašanj v zvezi z vrhovnim sodiščem. Poslansko vprašanje objavljamo v celoti:

“Spoštovani,
Vrhovni sodnik Jan Zobec je 10. marca 2019 v oddaji Intervju na TVS1 med drugim dejal: ‘Po drugi strani se pa velika sredstva namenjajo nekim projektom, ki jih sodstvo rabi kot riba bicikel … In potem se ti projekti povezujejo še z nekimi finančnimi tokovi, tudi v zvezi z raznimi svetovalnimi pogodbami. Vem, da neka PR agencija na Trubarjevi nasproti Roga kar precej sodeluje s tem, vem, da za nek priročnik Sodimo skupaj, ki ga ne potrebujemo, zaradi česar ni ena odločba vrhovnega sodišča boljša, smo recimo namenili kar 200 tisoč evrov.’
V zvezi s tem sprašujem:
1. Ali ste na ministrstvu za pravosodje preverili smotrnost porabe sredstev na vrhovnem sodišču? Če da, kdaj in kakšne so ugotovitve? Če ne, ali jih boste sedaj na podlagi te izjave vrhovnega sodnika Zobca?
2. Ali ste kdaj pozvali računsko sodišče, naj preveri smotrnost porabe sredstev na vrhovnem sodišču? Kdaj je nazadnje računsko sodišče to preverjalo?
3. Posredujte seznam vseh svetovalnih, avtorskih in podjemnih pogodb z navedbo zneskov, datuma sklenitve, datuma in zneska izplačila in namena porabe za posamezno leto od leta 2008 naprej.
4. Kakšni so bili po mnenju ministrstva za pravosodje učinki priročnika Sodimo skupaj na kakovost judikatur vrhovnega sodišča?”

Dr. Anže Logar (Foto: Twitter)

J. Ž.

nazaj na vrh