Slovenija v pričakovanju odločitve Bruslja o NLB; bo globoka država spet našla izgovor, zakaj ne prodati tajkunskega bankomata?

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Evropska komisija naj bi v kratkem izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB, po kateri bi država do konca leta prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do nadzornega deleža 25 odstotkov in ena delnica pa do konca 2019. Postopki privatizacije NLB so se medtem že začeli.

 

Ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman, presenečenj glede odločitve Bruslja ne pričakuje, saj so se s komisijo o tem usklajevali. Vlada je spremenjene zaveze v Bruselj poslala 13. julija, ministrica pa je takrat izrazila pričakovanje, da bo komisija postopala zelo hitro.

Slovenija s postopki za privatizacijo banke medtem ne čaka. V banki so, kot zagotavljajo, na privatizacijo dobro pripravljeni. Postopke je po naročilu vlade Slovenski državni holding (SDH) že sprožil in pripravil predlog časovnice, ki naj bi ga potrdili v kratkem.

Prodaja bo tudi tokrat potekala po metodi javne ponudbe delnic (IPO) in pričakovati je, da se bo odvijala podobno, kot je bilo načrtovano v lanski prodaji, ki pa jo je vlada ustavila. Do 17. septembra naj bi po neuradnih navedbah Financ NLB pripravila predstavitev za analitike in objavila polletne poslovne rezultate. Do 8. oktobra naj bi se odvile predstavitve vlagateljem za prodajo do treh četrtin banke v vseh pomembnejših evropskih, ameriških in morda tudi azijskih finančnih središčih.

Prodajni postopek se bo uradno začel, ko bo objavljena namera za IPO na ljubljanski in londonski borzi za 75 odstotkov minus eno delnico NLB. To naj bi SDH in NLB po neuradnih informacijah objavili 15. oktobra. Na začetku naj bi malim vlagateljem v Sloveniji v nakup ponudili 10 odstotkov delnic NLB, nato pa 90 odstotkov delnic še institucionalnim vlagateljem.

Razpon prodajne cene za delnico naj bi bil po neuradnih navedbah Financ določen 23. oktobra, od 29. oktobra do 8. novembra naj bi sledilo zbiranje naročil za nakup delnic, 8. in 9. novembra pa naj bi se določila prodajna cena in razdelitev delnic med kupce. Prodajni postopki naj bi se sklenili 14. novembra, ko naj bi delnice NLB začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi.

Ob lanski ustavljeni prodaji je knjigovodska vrednost delnice NLB, po podatkih za konec marca, znašala 65,50 evra. Vlada je takrat ocenila, da ponujena cena za delnico v razponu med 55 in 71 evrov ni primerna. Letos marca je knjigovodska vrednost delnice NLB dosegla 72,20 evra, poznavalci ocenjujejo, da bi se ponujena cena lahko oblikovala okoli ali tik pod najnovejšo knjigovodsko vrednostjo.

Pomemben korak pred novim začetkom prodaje je bil sprejem zakona o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB, ki ga je DZ potrdil 19. julija. Zakon je bil v uradnem listu že objavljen, veljati pa bo začel dan po objavi odločitve komisije v uradnem listu.

Nato bosta NLB in sklad za nasledstvo, ki bo banki povrnil finančno vrednost, če bo prišlo do prisilnih izvršb na njeno premoženje na Hrvaškem, podpisala pogodbo. Zakon bo tudi podlaga za to, da bo NLB lahko na Evropsko centralno banko naslovila prošnjo za izplačilo dividend. Ko bo ta prižgala zeleno luč, bo država oz. SDH delitev bilančnega dobička za dividende potrdil predvidoma na septembrski skupščini.

Kot je ocenilo ministrstvo za finance, bo zakon obranil okoli 700 milijonov evrov. Če ga ne bi bilo, bi namreč država s prodajo NLB iztržila vsaj 430 milijonov evrov manj, ne bi bila upravičena do izplačila lanskih dividend v višini 189 milijonov evrov in ne do 80 milijonov evrov zadržanega dobička.

NLB je ob delitvi dobička za leti 2015 in 2016 v proračun povrnila nekaj več kot 100 milijonov evrov. Skupaj z dividendami za lani in prenosom zadržanega dobička ter kupnino v višini vsaj 0,85 knjigovodske vrednosti za delnico se bo znesek približal 1,55 milijarde evrov, kolikor je leta 2013 znašala državna pomoč banki.

Ker prodaja banke poteka po metodi IPO, v kateri noben institucionalni vlagatelj ne bo smel kupiti več kot 25 odstotkov in eno delnico NLB, kolikor bo obdržala država, je v interesu prodajalca, da v prvem prodajnem paketu proda čim večji delež. S tem se namreč izogne dvojnim stroškom in tveganju, da v morebitnem drugem, predvidenem do konca prihodnjega leta, ne doseže podobne cene.

Ob tem do izpolnitve vseh prodajnih zavez, to je do prodaje 75 odstotkov minus ene delnice, za NLB veljajo omejevalni ukrepi, ki za banko sicer veljajo od konca leta 2013. To so neodvisno korporativno upravljanje, omejitve poslovanja, prepoved prevzemov in financiranje projektov, predvsem na Balkanu.

NLB se je že morala umakniti iz nekaterih nestrateških dejavnosti. Če bi prodaja tudi tokrat padla v vodo, bo morala še zmanjšati obseg poslovanja doma in po nekaterih neuradnih navedbah zapreti okoli 15 poslovalnic ter se posloviti od zavarovalnice NLB Vita.

Bomo torej dočakali dan, ko bo NLB prodana in ne bo več tajkunski bankomat?

nazaj na vrh