Škof Peter Štumpf pri maši za domovino o nerešenih problemih in zlatem mostu slovenstva ter krščanskih vrednot

Murskosoboški škof Peter Štumpf je v pridigi opozoril na nekatera nerešena vprašanja med državo in Cerkvijo. Foto: Polona Avanzo Murskosoboški škof Peter Štumpf je v pridigi opozoril na nekatera nerešena vprašanja med državo in Cerkvijo. Foto: Polona Avanzo

Katoličani v samostojni Sloveniji uživajo relativno versko svobodo, je v pridigi pri maši za domovino dejal murskosoboški škof Peter Štumpf, opozoril pa je tudi na nekatera nerešena vprašanja. Kot predstavnik katoliške skupnosti v Prekmurju se je Štumpf dotaknil tudi 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Štumpf je v pridigi v ljubljanski stolnici poudaril, da so kot katoličani "osamosvojitev Slovenije z vsemi srci podpirali ter pri njej aktivno sodelovali". Spomnil je na pozive tedanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja, ki jih je ta namenil ustavitvi napada tedanje jugoslovanske vojske na Slovenijo in pozneje mednarodnemu priznanju države.

Vsakoletna maša za domovino je po njegovih besedah priložnost za javno zahvalo, da "katoličani v samostojni Sloveniji uživamo relativno versko svobodo". Kot je pojasnil, lahko danes za razliko od prejšnjega totalitarnega sistema svobodno izvajajo duhovno, karitativno in izobraževalno dejavnost.

Opozoril pa je na nekatera nerešena vprašanja, med drugim glede katoliških šol, ohranjanja kulturne dediščine ter duhovne oskrbe v bolnišnicah, domovih za starejše občane in zaporih. Od predstavnikov državnih oblasti že leta pričakujejo, da z namenom ureditve delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji pristopijo k sklenitvi novih delnih sporazumov s Svetim sedežem, je povedal.

Štumpf se je ob tej priložnosti dotaknil tudi združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred stotimi leti. Izpostavil je prizadevanja tedanjih duhovnikov za narodnostno in versko bujenje prekmurskih Slovencev.

Kot je poudaril, so se naši predniki pred 100 leti z matičnim narodom združili tudi zato, da bi si "delili kruh z drugimi Slovenci". Vendar pa morajo danes mnogi Prekmurci, predvsem z Goričkega, ponujati svoje delo ljudem v sosednji Avstriji.

V Prekmurju so po njegovih besedah prepričani, da niso nikomur v breme, in še vedno bi bili radi gostoljubni in radodarni, a sami ne zmorejo vsega. "Če je madžarska država pri raznih oblikah pomoči pozorna do svojih sonarodnjakov v Prekmurju in drugod po svetu, potem bi morala tudi slovenska država vsaj z enako pozornostjo iskati načine, kako ohranjati slovenstvo ter spodbujati gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja," je pozval murskosoboški škof.

Prekmurje je po njegovih besedah "v srcu Slovenije ali pa Slovenija v srcu Prekmurja". "Med enim in drugim je zlati most našega slovenstva in krščanskih vrednot," je poudaril škof. Po njegovih besedah Mura nikdar več ne sme postati ločnica med Slovenci.

Današnje maše za domovino, ki jo je sicer daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, premier Marjan Šarec, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, podpredsednik državnega zbora Jože Tanko ter nekateri ministri in poslanci (predvsem iz vrst SDS in NSi). Prisotni pa so bili tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

nazaj na vrh