Se lahko tragedija v Genovi ponovi tudi v Sloveniji? Na naših državnih cestah štirje odstotki premostitvenih objektov v izredno slabem stanju!

Upajmo lahko, da nikomur ne bo igral pogrebni orkester, če bi se slučajno porušil kakšen viadukt... (foto: SI-Ziga / Wikipedia) Upajmo lahko, da nikomur ne bo igral pogrebni orkester, če bi se slučajno porušil kakšen viadukt... (foto: SI-Ziga / Wikipedia)

Na začetku julija je bilo po pojasnilih direkcije za infrastrukturo na glavnih in regionalnih cestah po državi od 1415 premostitvenih objektov z dolžino nad pet metrov 57 le-teh v zelo slabem stanju in so že v ustrezni obravnavi. Na direkciji napovedujejo, da bo država ob pospešenih vlaganjih do leta 2023 vzpostavila ustrezno kakovost vseh državnih cest.

 

Kot so na direkciji v luči tragične nesreče ta teden v italijanski Genovi zagotovili za STA, na celotnem cestnem omrežju med letom potekajo vrsta aktivnosti za redno in investicijsko vzdrževanje pa tudi posodobitve in nadgradnje omrežja, s čimer se ves čas zagotavlja temeljno varnost vsem uporabnikom.

Vse premostitvene objekte na omrežju glavnih in regionalnih cest ob tem posebej pregledujejo v sklopu periodičnih pregledov, njihovo stanje pa ocenjujejo po posebni lestvici, tako da ima direkcija kot upravljavec informacijo, katere objekte je treba najprej uvrstiti v načrt večjih sanacij, rekonstrukcij ali nadomestnih gradenj.

Ker je Slovenija zelo vodnata dežela, je na skoraj 6000 kilometrov dolgem omrežju glavnih in regionalnih cest zelo veliko premostitvenih objektov. Na začetku julija letos je bilo evidentiranih 1415 premostitvenih objektov z dolžino nad pet metrov. Od tega jih je bilo 657 v dobrem ali odličnem stanju, 442 jih je bilo takšnih, da bodo v prihodnjem obdobju predvideni za izvedbo različnih ukrepov, 232 jih je bilo v slabšem stanju, 57 pa jih je bilo ocenjenih kot zelo slabih in so že v ustrezni obravnavi, so navedli na direkciji.

Že v zadnjih štirih letih je direkcija izvedla rekonstrukcijo 33 premostitvenih objektov, v gradnji pa je trenutno še 17 objektov. Od večjih projektov so na direkciji izpostavili rekonstrukcijo mosta in nadvoza čez železnico v Vuhredu, v zaključni fazi pa je tudi rekonstrukcija starega mostu čez Dravo na Ptuju.

Leta 2014 je sicer direkcija zaradi slabega stanja na nekaterih premostitvenih objektih uvedla omejitvene ukrepe oziroma izmenično enosmerni promet. V obdobju med letoma 2015 do 2018 so te pomanjkljivosti praktično v celoti odpravili. Po zagotovilih direkcije so jih tako 20 popravili, trije pa so še v gradnji.

V upravljavcu državnih cest so ob tem spomnili, da je vlada v zadnjih štirih letih vsako leto povečevala proračunska sredstva za investicije v cestno infrastrukturo. Lani je bilo tako za vlaganja v glavne in regionalne ceste v proračunu namenjenih 198 milijonov evrov, letos pa 230 milijonov evrov.

Marca je vlada potrdila tudi prvi šestletni načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023. Ta predvideva zvišanje obsega proračunskih sredstev za več sto projektov na omrežju v obdobju med letoma 2020 in 2023 na okoli 280 milijonov evrov. S tako zastavljenim trendom vlaganj bo lahko Slovenija po prepričanju direkcije v šestih letih vzpostavila ustrezno kakovostno raven vseh državnih cest. Trenutno je na omrežju državnih cest odprtih ali v pripravi na odprtje več kot 250 gradbišč.

Na Darsu so medtem že pred dnevi zagotovili, da od 193 viaduktov in 228 mostov na avtocestnem omrežju ni nobenega, ki bil v tako slabem stanju, da bi bila ogrožena stabilnost konstrukcije. Za ohranjanje visoke ravni varnosti pa v naslednjih letih, kot so pojasnili za Primorske novice, napovedujejo obnovitvena dela na 58 premostitvenih objektih, od tega na 28 viaduktih. Za to naj bi namenili okoli 32 milijonov evrov.

nazaj na vrh