Resnična zgodba otoka na Savi v Kranju – Majdičevega loga

  • Napisal  Vitomir Gros
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Načrt otoka na Savi. Kakšna je njegova resnična zgodba? Načrt otoka na Savi. Kakšna je njegova resnična zgodba? Bojan Mijatovič

Otok na Savi v Kranju se uradno imenuje Majdičev log, tako se uradno imenuje tudi prodni zadrževalnik ob njem na Savi v Kranju. Majdičev log je umetno ustvarjen otok, saj je nastal z izkopom mlinščice po travniku za potrebe nekdanjega grajskega mlina že v srednjem veku.

Celoten otok z mlinom vred je bil last lastnikov gradu, nato pa mlinarjev Josipa Kovšce, Leopolda Jugovica (je bil tudi kranjski župan), Petra Majdiča, Vinka Majdiča in nazadnje Marice in Demetra Majdiča. Na otoku so bile zgrajene najmanj tri stavbe in cesta že vsaj v 18. stoletju, kar je razvidno iz vojaške karte porečja Save (kartograf Florjančič?), na karti Franciskejskega katastra iz leta 1826 pa je vrisanih že šest stavb, dva jezova, cesta in most, nato je bila na otoku nasproti mlina zgrajena še vodna žaga.

Preureditev otoka

Gradnja elektrarne na savskem otoku.

Zadnji lastniki Majdiči so otok povsem preuredili. Nekdanji grajski mlin so povečali v enega največjih avstrijskih mlinov, na novo so uredili vse vodne naprave, ceste in poti po otoku, most, kamnometno zaščito otoka z jezbicami proti reki Savi, kjer so ob obrežju na novo vzgojili parkovno urejen zaščitni gozdič, zgradili so zapornice, poglobili in tlakovali so kanal, povišali so po vsej dolžini nasip kanala s pilotno steno in zatesnitvijo z novim glinenim jedrom, zgradili so nov igelni jez, talni prag - mali jez, vodno in toplotno elektrarno s plinarno, mizarsko, elektro in strojno delavnico, kovačnico, apnice, peskokop, nov žagarski obrat, kmetijsko gospodarstvo (s hlevi, kurniki, zajčniki, golobnjaki, račjaki, kolnicami, seniki, kozolci, rastlinjaki, kaščami, sušilnicami, prekajevalnicami, pristavami, zemljankami, drvarnicami, gnojišči, bazeni, ograjenimi vrtovi, sadovnjaki, njivami in travniki), skladišča (oglja, lesa, rezervnih delov in strojev, gradbenega materiala, železja, olj, razstreliva, transformatorjev in elektromateriala), remize, razdelilno trafo postajo z daljnovodi, zaklonišča in bunkerje, čolnarno, pristan za plavajoči bager, bajer, namakalni sistem, cestno omrežje z mnogimi dvorišči, ozkotirno železnico po nasipu vzdolž otoka, kopališče z bazenom, ograjeno teniško igrišče, paviljone. Celoten Majdičev log so Majdiči uredili kot vzorno urejen park med prej naštetimi objekti sredi mesta z množico drevoredov (kostanjev, lipov, platanov, kanadskih topolov, orehov, javorjev, jesenov, smrek, navadnih in rdečih bukev), z obilico avtohtonega gozdnega in sadnega ter eksotičnega drevja in drugega rastlinja, z velikim skalnjakom (alpinetom), pergolami, utami, klopmi, mizami, znamenji, sprehajalnimi potmi, igrali, vodnjaki, ograjami in vrtovi. Majdičev log je bil med obema vojnama vzorno urejen naseljen otok (v stavbah je bilo več pisarn in celo najmanj dve stanovanji za zaposlene), na njem je bilo zaposlenih približno 50 ljudi.

26 let nereševanja Majdičeve denacionalizacije

Omara z dokumentacijo savskega otoka

Zavod za varstvo kulturne dediščine je sicer po mnogih zapletih in predvsem prepozno po vseh novodobnih vandalskih posegih Majdičev log kot rečni otok zaščitil 23.7.2010 z varstvenim režimom »dokumentarno arhivsko gradivo«. To, sicer le arhivsko zaščito, je Upravna enota Kranj, po 26 (!) letih nereševanja Majdičeve denacionalizacije, leta 2017 nepravilno in nezakonito izkoristila, da se je izrekla za nepristojno in da je denacionalizacijo Majdičevega loga izročila v nepristojno reševanje Ministrstvu za kulturo, o čemer sedaj teče spor. Upravna enota Kranj celo poskuša na pritisk sedanje komunizmu naklonjene oblasti nekatere že davno pravnomočno vrnjene parcele na tem otoku ponovno nacionalizirati! Majdiči so se med vojno uspešno uprli pritisku tedanje nacional-socialistične oblasti zločinca Hitlerja, ki kljub internaciji Marice Majdič v Begunjah ni uspela izvesti pričete nacionalizacije Majdičeve elektrarne. Kakšna razlika z brezpravnim komunizmom in celo s sedanjo komunizmu naklonjeno slovensko oblastjo!

Razdejanje otoka

Po večkratnih nacionalizacijah je povojna komunistična oblast z raznimi posegi vzorno urejen otok namenoma razdejala, da je zabrisala sledi prejšnje urejenosti in spomin nanjo, poizkuša celo spremeniti njegovo ime. Po spodletelem poskusu izgradnje rekreacijskega prostora za Kranjčane je oblast tja preselila Gorenjski sejem in zanj sčasoma (s prispevki kranjskih podjetij!) zgradila objekte zanj, med drugim sejemsko halo arhitekta Savina Severja, ki pa so jo v času postopka razglasitve za kulturni spomenik pod patronatom Mestne občine Kranj porušili, kot tudi vse ostale objekte sejma, da so naredili prostor za trgovine. Kranj je s tem barbarskim dejanjem izgubil 500 letno sejemsko tradicijo. Namesto porušenega vzorno parkovno in gospodarsko urejenega Majdičevega loga in namesto prav tako urejenega sejmišča na njem sedaj na osrednjem delu otoka stoji nakupovalno središče v obliki brezobličnih steklenjakov ter širjave asfalta in betona. Nacionalizirane stavbe Majdičevega gospodarstva na jugu otoka so v slabem stanju. Mlin se ruši, vodna elektrarna obratuje na meji dovoljenega in pretežno še z Majdičevimi stroji (70 let po nacionalizaciji!), postroj termoelektrarne so prodali, daljnovode so podrli, objekti in gospodarska poslopja so ali podrta, ali v slabem stanju, nekatera pa so celo v obupnem stanju.

Nekoč je bil Majdičev log vzorno urejen.

Nekaj vrnjenih parcel

Na severu otoka je bilo inudstrijalcema Marici in Demetru Majdič vrnjeno nekaj parcel, med drugim parcela z nekdanjim zimskim plavalnim bazenom, ki je obratoval do leta 1990 in ki je bil v času denacionalizacije v ruševinskem stanju. Majdičevemu skrbništvu in kasneje najemniku je po izjemnih naporih uspelo derutno stavbo, ki je bila sicer s planom predvidena za rušenje, popolnoma obnoviti z gostinskim delom vred, kar je sedaj kavarna »Bazen«. Bazenska dvorana pa se uporablja za občasne koncertne in druge javne ali klubske prireditve. Novi - stari lastniki Majdiči za enkrat manjšega dela otoka Majdičevega loga se preko skrbništva trudijo svoj del otoka ponovno vzorno urediti.

Nakupovalni center – tujek sredi otoka

Nakupovalni center kot tujek na sredini otoka živi v skladu s pregosto veletrgovsko mrežo, kot povsod po Sloveniji. Javni objekti na otoku in ob njem so slabo vzdrževani. Most kranjske obvoznice preko otoka je v slabem in statično vprašljivem stanju, talni prag – mali jez v savski strugi nad mostom obvoznice je narasla Sava v več korakih že skoraj v celoti odnesla s piloti vred. Hudourna reka Sava zato sedaj odnaša porasle otočke pod glavnim velikim jezom, spodkopava glavni jez, kamnometno obrežje otoka, betonsko škarpo nekdanje tovarne Tekstilindus in celo že dva nosilna stebra glavnega mostu kranjske obvoznice ter grozi zrušiti most. En steber mostu obvoznice čez kanal je zaradi slabe izvedbe že v dobršni meri razpadel. Na opozorila skrbništva ne ukrepajo ne državne, ne občinske inštitucije, niti inšpekcije ne. Kot, da bi čakali na katastrofo! V zadnjem letu sta iz mostu na otok padla že dva tovornjaka, ker most sploh nima zaščitne odbojne ograje, saj ima le ograjo za varovanje pešcev pred padcem iz pločnika mostu. Na srečo nihče ni umrl in sta oba tovornjaka padla na parkirišče in ne na gostinski vrt ali otroško igrišče na drugi strani mostu oziroma celo v reko Savo.

Zato sedanje stanje savskega rečnega otoka Majdičev log nudi obiskovalcem dokaj klavrno sliko, namesto da bi bil Kranju v ponos zaradi svoje nekdanje urejenosti in slikovitosti.

Kranj, februar 2018                                                                                                                                                                                                         Vitomir Gros

 

nazaj na vrh