Razmere na slovenski obali se umirjajo, zaradi neurij in visoke plime poplavljeni številni kraji ob hrvaški obali, hude težave tudi v Italiji, v Avstriji pa sneg

foto: Julian Nietzche / Wikipedia foto: Julian Nietzche / Wikipedia

Visoko plimovanje morja, ki je že ponoči zajelo slovensko obalo, je najhuje prizadelo Izolo in Piran. Skupno so gasilci opravili okoli 60 intervencij, je ocenil vodja koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje Rok Kamenšek. Razmere se umirjajo, glede na za petek napovedano slabo vreme pa so prebivalcem brezplačno na voljo protipoplavne vreče.

Visoko plimovanje morja je najhuje prizadelo Izolo in Piran, kjer je voda segala skoraj do pasu, je za STA povedal Kamenšek. "V Kopru, razen nekaj poplavljenih stanovanj oz. kletnih prostorov, večjih težav niso imeli. Je pa poplavilo koprsko promenado in staro Semedelsko cesto ter carinski pomol pred upravo za pomorstvo," je pojasnil in dodal, da so gasilci koprske gasilske brigade ponoči opravili več intervencij.

Teh je ponoči na Obali po njegovih navedbah bilo okoli 60. "Gasilci še vedno intervenirajo oz. prečrpavajo vodo, ker je marsikdo prišel v službo, kjer so vidne posledice noči," je dejal. Kamenšek je ob tem pozval prebivalce k samozaščitnemu ravnanju s protipoplavnimi vrečami ali na kakšen drug način, ki bi preprečil vodi, da vdre v objekte. Prav tako naj spremljajo navodila pristojnih organov in medijske informacije. V Piranu in Izoli so celo jutro delili protipoplavne vreče prebivalcem, ki so jih postavljali na najbolj ogrožene dele hiš.

V Kopru po informacijah mestne občine večjih intervencij zaradi visokega plimovanja in deževja ni bilo. Dežurna služba Marjetice Koper ter občinska služba za zaščito in reševanje sta bili v pripravljenosti in sta v večernih urah na terenu spremljali stanje, vendar z izjemo zalivanja nižjih predelov obale na Semedelski cesti, mandraču in Ukmarjevem trgu niso zabeležili večjih posebnosti. Pričakovano je zalilo podhod pod hitro cesto v Semedeli "za Slavnikom" in manjši podhod ob semedelskem mandraču, ki sta v depresiji. Služba Marjetice Koper je danes na terenu in čisti jaške meteorne kanalizacije ter obcestne jarke, ki težko požirajo.

Kot so za STA še navedli na občini, pri njih tudi sicer ob povečanem deževju in visokem plimovanju praviloma ne prihaja do večjih težav, saj so na občini že ob obnovi obalnega dela z dvigom za v povprečju okoli 60 centimetrov poskrbeli za poplavno varnost. Prav tako občina redno čisti, obnavlja in vzdržuje vodotoke, kanale in hudournike, s tem pa onemogoča, da bi meteorna in druga voda prelivala brežine in poplavljala nižje ležeča območja.

Poveljnik civilne zaščite Piran Egon Štibilj je za STA pojasnil, da se stanje v mestu umirja, voda pa upada s poplavljenih območij, čeprav je velik del Pirana zjutraj še enkrat poplavilo. Pod vodo je bilo tudi širše območje Tartinijevega trga.

Kljub temu voda ni bila tako visoka kot ponoči. Štibilj je ob tem ocenil, da se bodo morali tudi krajani sami bolje zaščititi. Kot je spomnil, so včasih v Piranu vse hiše ob obali imele na vhodnih vratih deske, za katerimi so bile vreče peska, s čimer so se zaščitili pred poplavami: "Danes bi morali to spet delati. Ko enkrat voda pride v notranjost, ni več kaj narediti."

Točne ocene o številu zalitih objektov še ni, a Štibilj ocenjuje, da so bili gasilci ponoči na več kot 30 intervencijah. "Najbrž je voda poplavila kakšnih sto objektov," je dejal. Štibilj je tudi opozoril, da se v petek napoveduje ponovno poslabšanje vremena z obilnim deževjem in južnim vetrom. Vse prebivalce sicer pred gasilskim društvom v Piranu in v centru Sečovelj čakajo brezplačne protipoplavne vreče.

V Izoli, kjer je bilo ponoči največ intervencij gasilcev, tamkajšnje komunalno podjetje in občina še zbirajo podatke in naj bi v kratkem podali oceno stanja.

Po podatkih agencije za okolje je bila torkova najvišja zabeležena višina morja na merilni postaji v Kopru 373 centimetrov in s tem druga najvišja od leta 1961 dalje. Najvišja višina v tem obdobju je bila novembra 1969, in sicer 394 centimetrov.

Poplavljalo tudi na Hrvaškem

Hrvaško obalo je v torek zajelo ena najmočnejših letošnjih neurij. Jugo, ki je ponekod dosegel zgodovinsko rekordne hitrosti, je na morju povzročal visoke valove, na kopnem pa ruval drevesa in poškodoval poslopja. Zaradi dežja in plimovanja so poplavljeni številni obalni kraji od Istre do Dalmacije, pa tudi znamenita Dioklecijanova palača v Splitu.

Gasilci v hrvaški Istri so več kot 40-krat posredovali zaradi črpanja vode iz poslopij ali odstranjevanja podrtih dreves. Kot so danes za hrvaške medije povedali na poveljstvu puljskih gasilcev, so največkrat pomagali v Pulju, Rovinju, Umagu, Poreču in Pazinu.

Dodali so, da so se zaradi novega obilnega dežja zvišale gladine rek v Istri, a poplav ne pričakujejo. Največ dežja, 81 litrov na kvadratni meter, so izmerili pri Kanfanarju blizu Pulja.

Zaradi poplavljenega cestišča je bila davi nekaj časa za ves promet zaprta avtocesta med Puljem in Kanfanarjem. Po podatkih hrvaškega avto kluba (Hak) je še vedno za promet zaprta državna cesta v Antenalu nedaleč od Novigrada.

Na Hrvaškem je v torek pihal tudi zelo močan jugo. Najhuje je bilo na območju Labina v Istri, kjer so sunki dosegali hitrosti tudi 156 kilometrov na uro, je poročal vremenarski portal istramet.hr. V Splitu je izmerjena hitrost vetra presegla 134 kilometrov na uro. To je največja zabeležena hitrost juga v tem stoletju in tretja največja v največjem dalmatinskem mestu v zadnjih 60 letih.

Veter je podiral drevesa, odnašal strehe in fasade s poslopij ter prevračal zabojnike za smeti in druge predmete na ulicah. Obseg škode bodo lahko ugotovili, ko se bo neurje umirilo.

Na morju pa so zaradi močnega vetra nastali rekordno visoki valovi. Največjega, ki je tudi rekordno visok val v Jadranskem morju doslej, so v torek popoldne zabeležili pri otoku Sveti Andrija blizu Dubrovnika - dosegel je 10,87 metra, je objavil hrvaški hidrografski inštitut.

Večmetrski valovi so metali plovila ob obalo, več plovil se je potopilo. Spletni portal istramet.hr je objavil fotografijo čolna, ki ga je neurje vrglo med mize in stole gostinskega lokala ob obali v Rovinju.

Poleg padavin in močnega juga vzdolž hrvaške obale povzroča težave tudi izredno visoka plima. Pod vodo so nižje ležeči deli obale, plaže, hiše in poslovni prostori v številnih hrvaških mestih od Rovinja do Dubrovnika, vključno z otoki. V Splitu so poplavljene številne ulice, pa tudi prostori znamenite Dioklecijanove palače.

V Kaštelih pri Splitu je morje poplavilo celotno obalo in doseglo hiše. Prebivalcem so zato v torek začeli deliti vreče s peskom, je poročal portal dalmacijadanas.hr.

Zaradi slabega vremena po navedbah Hak tudi danes ne obratuje večina trajektnih, ladijskih in katamaranskih povezav. Hrvaški radio je poročal, da so danes vnovično vzpostavili redno trajektno linijo med Splitom in otokom Brač.

Po napovedih hrvaškega hidrometeorološkega zavoda se bo jugo danes umiril, postopoma bo zapihal zmeren zahodnik. Še ves dan pa je pričakovati obilno deževje, predvsem v Dalmaciji.

Slabo vreme in visoka plima povzročata težave tudi v Italiji, Benetke z rekordno gladino vode

Plimovanje Jadranskega morja je minulo noč povzročilo težave na italijanski obali. Italijanski mediji poročajo o močnem dežju, neprestanih sunkih burje ter poplavljenih obalnih predelih mest. V Benetkah so ponoči izmerili rekordno visoko gladino morja, dve osebi sta umrli. Predsednik Benečije Luca Zaia govori o "apokaliptičnem uničenju" Benetk.

Že v torek zvečer malo pred 23. uro so v Benetkah zabeležili eno najvišjih gladin morja v mestu, 187 centimetrov. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, so najvišjo gladino morja sicer zabeležili leta 1966 - 194 centimetrov.

Visoka voda je poškodovala tudi baziliko svetega Marka. Ansa navaja informacije občinske policije, da je voda v baziliki segala 110 centimetrov visoko in med drugim zalila kripto v baziliki.

Zaradi napake na električni napeljavi je ponoči zagorelo v enem od beneških muzejev, Museo di Ca'Pesaro.

Iz Benetk poročajo tudi o gondolah in čolnih, ki jih je okoli polnoči močan veter s sunki do 100 kilometrov na uro pometal s privezov.

"Gre za popolno, apokaliptično uničenje, ne pretiravam. 80 odstotkov mesta je pod vodo, Škoda je nepredstavljiva in strah vzbujajoča," je danes dejal predsednik pokrajine Benečija Zaia v pogovoru za eno od italijanskih televizij.

Da je v mestu nastala ogromna škoda, ocenjuje tudi beneški župan Luigi Brugnaro. "Benetke so na kolenih," je zapisal na družbenem omrežju Twitter. "Potrebujemo pomoč, da bomo prestali te težke dni, ki nas postavljajo pred hudo preizkušnjo," je še tvitnil. Italijanska vlada je že izrazila pripravljenost pomagati Benetkam.

Minulo noč sta v mestu ob laguni umrli tudi dve osebi; med drugim je na beneškem otoku Pellestrina 87-letnik umrl zaradi udara elektrike, ko je skušal zagnati električne črpalke, da bi črpal vodo iz svojega zalitega stanovanja. Tudi drugo žrtev so našli mrtvo na njenem domu, po navedbah Anse pa je najverjetneje umrla naravne smrti.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je v sicer živahnih Benetkah danes zelo mirno. Obratuje le nekaj plovil za prevoz po mestu, na ulicah je videti le malo prebivalcev in turistov. Ansa pa poroča, da so vse šole v mestu danes zaprte.

Po navedbah predsednika Benečije je opustošena tudi plaža v kraju Caorle blizu Benetk.

V Trstu in okoliških krajih je zaradi plimovanja morja voda zalila vse obalne predele in nekatere ceste. Pod vodo so Trg Unita in območje Ponterossa. V Gradežu so zaradi visoke vode danes zaprte šole in tudi promet v mestu.

Na družbenih omrežjih je mogoče videti nočne posnetke iz obmejnih Milj, kako odrasla ženska stoji sredi trga, gladina morja pa ji sega do pasu. Voda je zalila številne lokale v zgodovinskem središču kraja.

Območna civilna zaščita je za Trst in okolico razglasila tudi oranžno stopnjo ogroženosti.

Je pa slabo vreme prizadelo tudi jug Italije. V zgodovinskem mestu Matera, ki je tudi prestolnica kulture 2019, so se antične uličice spremenile v deroče potoke, ki so za seboj pustili blato in ruševine. Na zahodni italijanski obali pa še ocenjujejo škodo, ki jo je povzročil močan jugo.

Sneg povzroča težave v delih Avstrije

Močno sneženje je v delih Avstrije ponoči povzročilo kar nekaj težav. V štirih zveznih državah je brez elektrike ostalo okoli 9800 gospodinjstev, z juga Solnograškega in avstrijske Koroške pa poročajo predvsem o težavah v prometu. Več ur je bil zaprt predor Katschberg, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V vzhodni Tirolski so se pod težo snega lomila drevesa, ki so poškodovala električno napeljavo in ovirala promet. Brez elektrike je ostalo okoli 2500 gospodinjstev v desetih občinah, med drugim vsa gospodinjstva v dolini Villgratental.

O izpadih elektrike so poročali še z Solnograškega, avstrijske Štajerske in avstrijske Koroške, kjer je brez elektrike ostalo več kot 4000 gospodinjstev.

Na jugu Solnograškega je sneg povzročal težave predvsem v prometu. Med drugim so podrta drevesa ovirala promet na regionalnih cestah. Na turski avtocesti pa je obtičalo več tovornjakov, kar je potem oviralo cestne službe pri čiščenju cestišča. Zaradi teh težav je bil več ur zaprt tunel Katschberg, ki pa je glede na podatke portala Asfinag ponovno odprt.

Zaradi grožnje, da bi se podprla drevesa, pa so na avstrijskem Koroškem zaprli več cest. Ponekod je obvezna uporaba verig. V deželi je zaradi zimskih razmer ostalo zaprtih 11 šol.

nazaj na vrh