Rajko Fajt: Ni mi vseeno, v katero smer se razvija Ptuj in kako v procesih odločanja tretirajo nas, Ptujčane. To je glavno vodilo pri odločitvi, da se podajam v volilno tekmo za župana Ptuja!

  • Napisal  Jon Petek
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Rajko Fajt (foto: Jon Petek) Rajko Fajt (foto: Jon Petek)

Najstarejše slovensko mesto potrebuje svežino, preporod. Odpreti Ptuju vrata, da se začne turistično in gospodarsko razvijati v polnem zamahu, ob tem pa vrniti voljo in odločanje v roke občanom. To je vodilo in glavna točka programa županskega kandidata Rajka Fajta. Kulinarika, tradicija in kulturna dediščina je po Fajtovem mnenju priložnost, da na Ptuj privabijo številne turiste, tako domače kot tuje, predvsem pa Fajt vidi prihodnost občine v povezovanju. Okrepiti komunikacijo med občani in občinsko upravo ter se za skupno dobro povezovati tudi s sosednjimi občinami.

Gospod Fajt, že več kot 3 desetletja ste zaposleni v šolstvu, zadnjih 22 let kot ravnatelj ŠC Ptuj - Elektro in računalniške šole. Tudi v lokalno politiko ste vpeti že dolga leta, odločili pa ste se za korak dlje. Zakaj se podajate v boj za župana Ptuja?

Odgovor je preprost. Dolga leta sem aktiven ne le v politiki, temveč tudi v drugem družbenem dogajanju na Ptuju. Ni mi vseeno, v katero smer se razvija Ptuj in kako v procesih odločanja tretirajo nas, Ptujčane. To je glavno vodilo pri odločitvi, da se podajam v volilno tekmo za ptujskega župana.

Vaš program je precej bogat in razgiban. Velik poudarek dajete oživitvi mestnega jedra. Kaj natančneje si pod oživitvijo predstavljate? Je ta čas Ptuj na mrtvi točki?

Zagotovo zmorem več in bolje voditi investicijske projekte. Oživitev mestnega jedra je srce našega programa. Ta čas ima Ptuj s tržnico priprta vrata v mesto, ki ga ovirajo, da bi svobodno zadihal. In to želimo spremeniti. Čim prej. Želimo nadgraditi projekt #pridi v mesto s projektom #nakupuj v mestu, tako da bi se ljudje kot v trgovskih centrih srečevali tudi ob nakupovanju v mestu.

Ptuj je med Slovenci priljubljena turistična destinacija – večino prenočitev v kraju ustvarijo prav domači turisti. Se vam zdi, da bi bilo treba najstarejše slovensko mesto bolj približati tudi tuji javnosti? Za izlete iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske ima Ptuj precej dobro lokacijo.

Turizem je velika gospodarska priložnost za Ptuj in na tem področju imamo še velike potenciale, ki so ostali neizkoriščeni. Zlasti na trženjskem delu. Kot župan najstarejšega mesta bi si prizadeval, da v svojo sredo privabimo turiste, ki znajo ceniti tradicijo in kulturno dediščino ter pri tem slediti odgovorno zelenim standardom. Kaže se sicer že pozitiven trend tujih turistov v Ptujskih termah, vendar pa moramo tudi sami kot mesto narediti promocijo v krajih blizu slovenske meje.

Ali lahko poleg zgodovinskih znamenitosti Ptuj turistom ponudi tudi kakšne druge zanimivosti, ki bi jih privabljale, da bi v njem tudi prenočili?

Predvsem je treba izpostaviti naša dobra vina in kulinariko, ki jih podrobneje predstavimo vsako leto tudi v okviru Dobrot slovenskih kmetij. Tudi okolica Ptujskega jezera je priložnost za aktivno preživljanje dopusta, pri čemer pa moramo postoriti še marsikaj, predvsem omogočiti raznovrstne športne aktivnosti tako na vodi kot na kopnem. Prav tako se moramo povezati tudi s sosednjimi občinami in skupno razvijati turistično območje.

Pogoj za razvoj turizma je med drugim sodobna prometna infrastruktura, povezanost in dostopnost kraja. Menite, da je Ptuj dovolj dostopen in povezan s preostalim delom Slovenije? Kaj pa dostopnost iz sosednjih držav?

V SDS smo bili močan konstruktiven partner pri razvoju prometne infrastrukture že v preteklih obdobjih. Žal je ta proces prepočasen. Želim si hitrejši razvoj tudi na tem področju. Pospešen in strateški pristop nam bo olajšal dnevne migracije in umaknil tranzit iz mesta. To je moj cilj.

V programu ste omenili posodobitev občinske prometne infrastrukture. Kje natančneje vidite največ težav?

Zagotoviti moramo varne šolske poti, ki jih bodo seveda uporabljali tudi starejši za sprehode in rekreacijo. Odpraviti moramo številne nevarne točke, ki jih je natančno popisal svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Številne mestne ulice so potrebne preplastitve, da ne bodo več videti kot petdeset odtenkov sive. Tu je seveda še zgraditev južne obvoznice Spuhlja.

Severovzhodni del Slovenije se srečuje z odlivom prebivalstva, predvsem mladih, v Avstrijo. Je mogoče na občinski ravni kaj storiti, da se preseljevanje mladih zajezi?

Naloga občine je, da zagotovi dostopna stanovanja, ustvarja pogoje za delovna mesta in odprto okolje za mlade družine – ničesar od tega do sedaj nismo uredili. Zdaj je prav na nas, da mladim pokažemo z dejanji, koliko nam pomenijo. Pritegniti je treba investitorje, gospodarstvenike, da bodo iskali priložnost za svoj razvoj na Ptuju. Kako? Veliko se je treba pogovarjati na vseh nivojih in iskati priložnosti.

Kot ravnatelj in učitelj ste v neposrednem stiku z mladimi. Kako mladi Ptujčani dojemajo svojo prihodnost v kraju? Ali na Ptuju vidijo potencial za ustvarjanje kakovosti življenja in dobre zaposlitve?

Žal so se v zadnjih letih mladi večinoma pritoževali, da nimajo možnosti za delo, pogojev za ustvarjanje družine, da ni družabnega dogajanja. Zato so se v veliki meri tudi izseljevali v večje kraje ali tujino, velikokrat pa so na primer začeli graditi hiše v sosednjih občinah zaradi nižjega komunalnega prispevka in nižje cene vrtcev. Tudi ta trend je treba obrniti. V stranki smo si vedno prizadevali za nižji komunalni prispevek za mlade družine. Ena prvih nalog je tudi temeljita preverba cen vrtcev, o katerih smo v preteklem mandatu veliko razpravljali, vendar rezultata ni bilo. Verjetno pa na tem področju ne bo šlo drugače, kot da občina zagotovi več sredstev za to področje, saj s višjimi plačili absolutno ne smemo obremenjevati staršev otrok.

V programu ste opredelili podporo mladim, da bi laže prišli do stanovanj in izobrazbe. Je stanovanjska problematika mladih na Ptuju žgoča? Kaj lahko na tem področju storite?

Letos bodo na Ptuju po približno 15 letih zgrajena nova stanovanja, vendar pa je vprašljivo, ali bo njihova cena primerna za mlade družine, ki se pred nakupom stanovanja srečujejo tudi s problemom zaposlitve. Zato bi bilo treba zgraditi neprofitna stanovanja, ki bi bila dostopna mladim.

Kako kot občinski svetnik ocenjujete zdajšnje stanje v občini?

Kot sem že v uvodu poudaril, s stanjem v občini nisem zadovoljen. In prav zato sem se odločil za kandidaturo. Že dejstvo, da je kar devet županskih kandidatov, pove, da si novih sprememb želimo vsi in da smo z dosedanjimi županskimi izbirami upravičeno nezadovoljni.

Kako pa svetniki SDS sodelujete z občinskim svetom in upravo?

Sodelovali smo čisto programsko; kar smo ocenili kot dobro, smo podrli. Koalicija, ki je bila podpisana na začetku tega mandata, je zdržala dve leti, saj znotraj koalicije ni bilo komunikacije. Na začetku je bilo dogovorjeno, da se bomo srečevali in komunicirali, a izkazalo se je, da smo bili postavljeni pred izvršena dejstva. Ugotovili smo, da se v takšni koaliciji ne vidimo, in se odločili, da izstopimo.  

Velika večina občinskih projektov se realizira s pomočjo evropskih sredstev, bodisi iz kohezijskih skladov ali katerih drugih. Ali MO Ptuj konkretno in učinkovito črpa evropska sredstva? Bi se dalo s pomočjo EU še bolj razvijati?

Ne le, da bi se dalo, to je nujno. Obstaja vrsta finančnih virov EU, ki bi jih lahko pametno izkoristili za razvoj infrastrukture, turizma, narave, kmetijstva … Ni treba odkrivati tople vode, zgledujmo se po primerih dobrih praks.

Lahko izpostavite kakšen ključen projekt, za katerega ste se v dolgih letih občinskega svetništva zavzeli? 

Ureditev kompleksa vojašnice na Vičavi, kjer so obnovljene stavbe za Elektro in računalniško šolo, na tem območju pa je dobil prostore tudi Zgodovinski arhiv.

Krmilo nove slovenske vlade je prevzel Marjan Šarec, ki je pred tem opravljal funkcijo župana. Se vam zdi to dobro za občine? Mislite, da bo Šarec kot premier imel posluh za želje in potrebe lokalnih skupnosti?

Dobro je, da ima izkušnje na lokalnem nivoju, žal pa to ni dovolj, da bi bil zaradi tega dober predsednik vlade. Slovenija potrebuje za krmilom ljudi, ki imajo moč vpliva na višjih nivojih, kot je denimo evropski. Prav to pa Šarcu manjka. Čas bo pokazal, ali politiki znamo prisluhniti ljudem in njihovim potrebam. Če ne prej, na naslednjih rednih volitvah.

Kaj lahko na občinski ravni pričakujete od nove slovenske vlade?

Da nam pomaga tam, kjer je to mogoče. Da je konkretna pri svojih obljubah in iskrena pri prizadevanjih. S praznimi uradniškimi odgovori se na Ptuju ne bomo nasitili. Čim prej je treba začeti graditi urgentni center in južno obvoznico Spuhlja.

Ali drži trditev, da je državni svet edina vez za komunikacijo med občinami in državnim zborom oziroma vlado.

Res lahko rečemo, da je vezni člen, saj v državnem svetu sedi veliko županov. Problem je v tem, da bi moral državni svet imeti možnost dati pripombo samo na člen zakona ali pa da bi lahko vložili samo amandma. Zdaj rušimo celoten zakon, lep primer je družinski zakonik. Tam je bil sporen en člen, vendar smo morali glasovati proti celotnemu zakonu, čeprav je ta prinašal tudi pozitivne spremembe.

Vedno aktualna debata je ukinitev državnega sveta. Kaj bi Slovenija izgubila, če bi oblast ukinila drugi dom parlamenta?

Glede na to, da so bili župani izločeni iz parlamenta, vidim v državnem svetu možnost, da župani, ki dobro poznajo lokalno politiko, lahko vplivajo tudi na potek državne politike. To vidim kot pozitivno. Kot sem že omenil, pa sistem odločanja državnega sveta ni dober. Je pa državni svet storil že veliko dobrega za državljane. Upal bi si trditi, da smo v državnem svetu po izobrazbeni strukturi bolj kompetentni kot v parlamentu.

Velikokrat se omenja, da je četrta obravnava nujno potrebna. To bi olajšalo delo tako svetu kot parlamentu. Zakaj do tega ne pride?

V prejšnjem mandatu smo bili po besedah predsednika državnega sveta že kar blizu spremembi odločanja. A razpustila se je vlada, nam se je iztekel mandat, zadeve posledično niso prišle naprej. To mora spremeniti državni zbor, a vladni koaliciji je državni svet vedno trn v peti. Aktualni vladi pa bo delo z državnim svetom še bolj oteženo. Če je na neki zakon sprejet veto, mora koalicija pri drugem odločanju zagotoviti 46 glasov, pri tem pa se lahko hitro zalomi. 

Kako pa kot dolgoletni ravnatelj in profesor ocenjujete stanje v slovenskem šolstvu? Vemo namreč, da učitelji niso zadovoljni s svojimi plačami. So njihove zahteve po zvišanju plač upravičene?

Po moji oceni absurd predstavlja razkorak med plačami. Plača učitelja začetnika na primer se giblje okoli 33. plačnega razreda, medtem ko se učitelju z vsemi nazivi izplačuje plača 43. razreda. To ustvarja razlike tudi do 600 evrov neto mesečno. Težko bi me prepričali, da je lahko učitelj v najvišjem razredu toliko boljši od tistega, ki je s poklicem ravno začel. To se mi zdi zelo krivično, po mojem mnenju bi morali dvigniti plače učiteljem začetnikom. Ob tem se moramo zavedati, da uživajo učitelji veliko varnost, kar zadeva izplačilo plače. Vsakega petega v mesecu bodo brez dvoma prejeli plačo, kar v zasebnih podjetjih ni nujno. v nasprotju z medicinskimi sestrami nimamo nočnega dela, prosti smo praktično vse vikende in praznike in takšno varnost ter ugodnosti bi morali spoštovati.

Kako dolgo ste že v stranki SDS in zakaj?

Od leta 1994, ker ocenjujem, da je SDS s svojimi temeljnimi vrednotami stranka ljudi, zlasti manj slišanih, malih državljanov. Pomembno je tudi domoljubje, patriotizem, ki ga moramo zlasti pri mladih načrtno vzgajati. Trdim, da se v šolah učijo premalo novejše zgodovine.

Za konec še mogoče misel – zakaj naj bi Ptujčani volili prav vas?

Preprosto. V kampanjo grem z jasnim in drznim sporočilom. Fajt za Ptujčane. Do sedaj so si županska mesta podajali ljudje, ki jim je bilo mar le za Ptuj in županovanje. Meni je mar za Ptujčanke in Ptujčane.

Biografija

Županski kandidat Rajko Fajt zadnjih 22 let opravlja funkcijo ravnatelja ŠC Ptuj − Elektro in računalniške šole, pred tem pa je bil učitelj tehničnih predmetov na tej šoli. Kot univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike je predan svojemu delu in ga z veseljem opravlja. Ker je pridobil tudi uradna znanja s področja nadzora javnih zavodov in gospodarskih družb, ima dobra izhodišča, da kot župan uspešno in razvojno usmerjeno vodi občino. Že tretji mandat je član Državnega sveta Republike Slovenije in zadnjih 24 let tudi član mestnega sveta MO Ptuj. Poleg tega je bil aktiven član Republiškega izpitnega centra, član sveta zavoda Znanstvenoraziskovalnega središče Bistra in Revivisa (Regijsko višje in visoko šolsko središče). Je prejemnik priznanja Območne Obrtne zbornice Maribor za odlično sodelovanje pri povezovanju šolske sfere in obrti ter dobitnik naziva Primus – zaslužni ravnatelj.

(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija, 18. 10 .2018.)

nazaj na vrh