Psihologi ministrstvo za delo vabijo k skupni pripravi zakona o psihološki dejavnosti

Rorschachov test Rorschachov test Foto: Hermann Rorschach/Wikimedia Commons, PD

Psihološka dejavnost v Sloveniji je neregulirana, psihološke storitve ponujajo tudi strokovnjaki, ki za to niso usposobljeni. V Društvu psihologov Slovenije si že več let prizadevajo za sprejem zakona o psihološki dejavnosti. Pripravili so tudi izhodišča za zakon in želijo si, da bi jih ministrstvo za delo vzelo za sogovornike.

Že več let iščejo sogovornike za pripravo zakona, a kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, ob vseh menjavah vlad in ministrov preprosto ne pridejo do sogovornika. Medtem pa ljudje zaradi odsotnosti regulacije področja ne dobijo ustrezne pomoči in pristanejo pri neusposobljenih posameznikih, ki jim ne pomagajo, kasneje pa v zdravstvenem sistemu z veliko hujšimi patologijami.

Že če bi se opredelilo, kdo je psiholog in kaj je psihološka dejavnost, ne bi mogel več vsakdo ponujati nekih psiholoških storitev, ki lahko posamezniku prinesejo škodo namesto koristi, če niso kakovostne. Psihologi se na zelo različnih področjih ukvarjajo s stiskami ljudi in če bi bil ta poklic reguliran podobno kot drugi strokovni poklici, bi to za uporabnike pomenilo večjo varnost, je na današnji novinarski konferenci društva opozorila psihologinja Anja Podlesek.

Psihologi si želijo ustanovitve zbornice, ki bi prevzela vse funkcije urejanja dejavnosti, od nadzora, dodatnega usposabljanja psihologov, pa tudi za evalviranje psihologov, je pojasnila predsednica društva psihologov Vlasta Zabukovec. Na področju psihologije je veliko konkurence, to dejavnost opravljajo tudi posamezniki, ki za to nimajo ustrezne izobrazbe in kompetenc, je še opozorila.

Težav v duševnem zdravju je v Sloveniji vedno več, je dodala Zabukovčeva. Kot pravi, zaznavajo tudi zlorabe na področju psihološke pomoči. Pojavljajo se namreč strokovnjaki, ki ponujajo psihološko svetovanje ali testiranje, pa niso psihologi. Največ je tega na področju pomoči pri čustvenih motnjah in na področju svetovanja, pa tudi v vzgoji in izobraževanju. Že danes lahko posameznik na društvu dobi kontakt usposobljenega psihologa, a z zakonom bi lahko področje bolje regulirali, je povedala Zabukovčeva.

Po ocenah društva psihologov je v Sloveniji med 2000 in 2500 psihologov. Veliko je mladih psihologov in prav za te, ki se na novo znajdejo v poklicu psihologa, so na društvu s pomočjo sredstev norveškega mehanizma zasnovali projekt SuperPsiolog. Mladim psihologom v prvem letu opravljanja dejavnosti ponudijo mentorstvo starejšega psihologa in supervizirano prakso, je pojasnila Podleskova.

Želijo si razviti model supervizirane prakse, kot ga že poznajo v drugih državah EU, kjer se bo lahko psiholog redno srečeval z mentorjem, s katerim bosta lahko analizirala posamezne primere, mentor mu bo lahko svetoval, kar bo mlademu psihologu pomagalo v strokovnem razvoju. Cilj projekta je tudi priprava smernic za usposabljanje mentorjev in izvajanje prakse, je še pojasnila Podleskova.

nazaj na vrh