Predsednik vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman opozarja Šarca na umazano vlogo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki onemogoča delo komisiji

Dr. Jože Dežman (foto: Nova24tv) Dr. Jože Dežman (foto: Nova24tv)

Predsednik vladne komisije za reševanje prikritih grobišč dr. Jože Dežman se je v odprtem pismu ponovno obrnil na predsednika vlade Marjana Šarca in sicer zaradi umazane vloge ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, slednjega sicer vodi novopečeni predsednik SMC Zdravko Počivalšek. Kot pravi Dežman, ministrstvo s svojim neukrepanjem zavira delovanje komisije.

 

"V pismu 18. januarja 2019 smo vas opozorili na težave, s katerimi se zaradi neukrepanja MGRT /ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, op. p./ pravzaprav onemogoča delovanje Komisije. S tem se krši Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Prav tako se ne izpolnjuje program Komisije, ki ga sprejema Vlada RS.

To naše pismo so iz vašega kabineta poslali v rešitev na MGRT. Tam se minister ni odzval, le tajnik Komisije nam je sporočil, da uživa ministrovo zaupanje. Skratka, Komisiji je bilo dano na znanje, da se ne bo nič spremenilo," je zapisal Dežman.

"Potem, ko je delavka, ki je skušala z najboljšimi močmi urejate zadeve, odšla na porodniško, se je vsako poslovanje MGRT v zvezi z uresničevanjem Zakona in programa Komisije ustavilo.  Tajnik je sicer po razrešitvi s položaja direktorja Direktorata za notranji trg obljubil, da se bo posvetil delu za Komisijo. Žal pa je resničnost zadnjih dni taka, da kljub večkratnim pozivom še vedno nimamo zapisnika zadnje seje, nimamo pregleda stanja letošnjih projektov - zato nas upravičeno skrbi, da  program, ki ga je sprejela Vlada RS, ne bo uresničen, niti niso začeti postopki za sprejem programa dela v letu 2020. S človekom, ki se tako obnaša, Komisija ne more več sodelovati. Zato  kot predsednik Komisije vztrajam, da nam Vlada RS omogoči normalno nadaljnje delo in izbere tajnika Komisije, ki bo Komisiji v skladu z Zakonom v pomoč in ne ravno obratno.

Možno je, da je vstop v brezno pod Macesnovo gorico pri določenem delu politike in njihovih predhodnikih sprožil panično reakcijo, ki smo jo doživljali že ob vstopu v rov sv. Barbare v Hudi jami," je še zapisal predsednik vladne komisije, ki pričakuje odgovor premierja.  Zanima ga namreč, ali bo vlada komisiji omogočila delovanje v skladu z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.

V nadaljevanju pa v celoti objavljamo Dežmanovo pismo Šarcu z dne 18. januarja letos:

Marjan Šarec

Predsednik Vlade Republike Slovenije

Spoštovani !

Po treh letih uresničevanja Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev lahko ugotovimo, da je Zakon omogočil učinkovito nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih morišč in grobišč pa tudi izkop in pokop posmrtnih ostankov umorjenih.

Komisija bo rezultate podrobno predstavila v svojem četrtem poročilu.

Pregled po evidencah pokaže, da je bilo do konca leta 2018 raziskanih 233 grobišč in morišč, od katerih je bil iz 129 opravljen delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov.

Če upoštevamo vse umorjene v rovu sv. Barbare in iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, ki so bili deloma odkriti še pred uveljavitvijo Zakona, so bili odkriti posmrtni ostanki vsaj 2532 oseb. Od teh jih je bilo pokopanih 1615.

Med raziskavami je bilo odkritih več tisoč predmetov.

162 grobišč  in morišč je bilo urejenih v naravi.

Z vsemi temi deli so bili potrjeni strokovni standardi, ki jih je vzpostavila Komisija.

Tako  smo lahko z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi,  umestitvijo pod MGRT ter podporo zlasti predsednika Republike Slovenije, bistveno prispevali k uresničitvi ciljev Zakona, ki so:

- odkrivanje prikritih vojnih grobišč, njihovo označevanje in vpis teh grobišč v register vojnih grobišč,

- dokončen dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povoj­nega nasilja na ozemlju Republike Slovenije.«

Prav tako lahko rečemo, da je Komisija izpolnjevala svoje obveznosti, ki jih predpisuje Zakon.

Po prvem odstavku četrtega člena Zakona  »za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč v skladu s tem zakonom in Zakonom o vojnih grobiščih, Vlada Republike Slovenije  imenuje Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševa­nje vprašanj prikritih grobišč«.

Po tretjem odstavku tega člena ima komisija »še naslednje pristojnosti:

- »sprejme letni program dela, ki vključuje tudi idejne za­snove ureditve posameznih vojnih grobišč, in ga predloži vladi v potrditev,

- pripravi predlog letnega finančnega načrta dela in ga predloži vladi v sprejem,

- pripravlja letna poročila o delu komisije in jih posreduje vladi v sprejem,

- spremlja in izvaja aktivnosti na področju evidentiranja, potrjevanja, identifikacije, prekopa, pokopa, vpisa v register vojnih grobišč in naključno odkritih vojnih grobišč,

- odloča o vrsti pokopa posmrtnih ostankov žrtev novoodkritih grobišč,

-  sodeluje z drugimi pristojnimi organi,

- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in sklepi vlade.«

Toda ob vseh teh aktivnostih se je pojavilo ogromno dela, ki ga Komisija sama ne zmore. Žal pa je neprestano prihajalo do zastojev pri  realizaciji  programskih in drugih sklepov, ki jih je Komisija sprejela.

Temeljne težave, ki se ponavljajo, so:

-  zamude MGRT pri oddaji gradiv v sprejem Vladi RS,

-  zamude pri razpisih, neaktivnost MGRT pri pripravi razpisov,

-  neizvajanje sklepov Komisije glede baze podatkov o grobiščih,

-  ni vzpostavljen arhiv Komisije,

-  neaktivnost MGRT pri sodelovanju z drugimi vpletenimi, zlasti z Ministrstvom za kulturo,

-  namesto MGRT morajo številne naloge (do najbolj banalne komunikacije in administracije) opraviti kar člani Komisije (predvsem Ferenc, Jamnik, Dežman).

Poudarim naj posledice nekaj takih zapletov.

Zaradi neaktivnosti MGRT glede zavlačevanja Ministrstva za kulturo pri pripravi sporazuma o predaji predmetov, odkritih pri raziskavah prikritih morišč in grobišč ter izkopu umorjenih, še vedno ne moremo predajati predmetov pristojnim muzejem.

Zaradi neaktivnost MGRT še vedno ni dogovorjenih standardov za urejanje grobišč, ki bi bil usklajen z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

Zaradi neaktivnosti MGRT pri prevzemu baze podatkov o prikritih moriščih in grobiščih ni vzpostavljen dokumentarni in administrativni sistem, po katerem bi steklo zbiranje podatkov in priprava podatkov, ki so nujno potrebni za izvajanje programa (posebej soglasja lastnikov zemljišč).

Zaradi neaktivnosti MGRT  se Mestna občina Ljubljana norčuje tako iz MGRT in Vlade Republike Slovenije kot iz Komisije, ko ne dovoli pokopa posmrtnih ostankov umorjenih Romov na pokopališču Žale. Tako se nam dogaja, da so živi Romi v Ljubljani sprejeti z vsemi častmi, umorjeni Cigani pa za Mestno občino Ljubljana ostajajo osovraženi drugi.

Vse navedene obveznosti MGRT izhajajo iz Zakona. Oseba, ki je odgovorna za njihovo realizacijo, je tajnik Komisije. Tajnik Komisije pa je bil kmalu potem, ko je bil imenovan za tajnika komisije,  imenovan še za direktorja direktorata za notranji trg. Tudi če bi ga tematika dela Komisije zanimala, mu sedanje obveznosti ne omogočajo ukvarjanja z drobnimi obveznostmi, ki jih tajnik Komisije po Zakonu in poslovniku Komisije ima. Na to je Komisija večkrat opozarjala. Zadnje čase tajnik niti ne prihaja na seje, z nekaj ukrepi je tudi presegel svoja pooblastila. Na to sem 14. decembra 2018 pisno opozoril ministra Zdravka Počivalška, odgovora ni bilo. Komisija je predlagala imenovanje namestnika/ce tajnika, vendar je bil predlog preslišan. Zato Komisija v skladu  s 5. členom Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev predlaga imenovanje novega tajnika Komisije. To naj bo človek, ki bo polno zaposlen z delom za Komisijo.

Komisija je poročilo za leto 2018 in program za leto 2019 sprejemala že na seji oktobra 2018, obeh dokumentov pa Vlada RS še vedno ni obravnavala. Prav tako nimamo povratnih informacij, kaj se dogaja z realizacijo drugih sklepov Komisije.

Zaradi vsega tega se Komisija obrača na Vlado Republike Slovenije.

Komisija je gornjo izjavo soglasno sprejela na svoji seji dne 16. januarja 2018.  Prosimo vas, da Vlada Republike Slovenije obravnava naša opozorila in uredi razmere.

Še enkrat poudarjamo, da je Komisija  odgovorna za izvajanje Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je po dolgih letih omogočil resno in strokovno definirano delo s prikritimi grobišči. Če smo v letu 2018 še uspeli, vsaj v sprejemljivih okvirih, uresničiti program dela, je Komisija od konca leta 2018 v položaju, ko v MGRT nima več kompetentnega sogovornika, ki bi poskrbel oziroma želel poskrbeti, da bo delo lahko teklo tudi naprej.

Iz doseženih rezultatov  je več kot jasno, da si člani Komisije iskreno in po najboljših močeh prizadevamo, da bi se vprašanja prikritih grobišč lahko reševala tako, kot ga je zastavil Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Prav zato se tudi obračamo na Vas kot predsednika Vlade Republike Slovenije, kajti Komisija odgovornosti za neuresničevanje njenih sklepov  oziroma neaktivnost pri izvajanju Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev  ne more prevzeti.

Lep pozdrav

Dr. Jože Dežman

nazaj na vrh