Predsednik Pahor razpisal volitve v Evropski parlament, ob tem pa okrcal predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Pahor opozarja, da bodo letošnje evropske volitve prelomne. (foto: KPR) Pahor opozarja, da bodo letošnje evropske volitve prelomne. (foto: KPR)

Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Te bodo 26. maja, kot dan razpisa volitev, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila, pa je Pahor določil 25. februar. Ob tem je ocenil, da bodo to najpomembnejše volitve v Evropski parlament od leta 1979, ko so potekale prvič.

 

Kot je dejal predsednik, utegnejo letošnje evropske volitve nagniti tehtnico in določiti smer prihodnjega razvoja Evropske unije bodisi v smer večje in močnejše povezanosti v uniji bodisi v smer manjše in šibkejše EU.

Zato je po njegovem mnenju prav, da Evropejci na volitvah s svojim glasom odločijo o nadaljnji usodi skupnega evropskega doma. Evropski parlament je namreč edina ustanova Evropske unije, v katerega predstavnike volimo Evropejci neposredno. "Zato bo treba rezultate naše volje po volitvah razumeti in jih spoštovati. Zato so te volitve, ki utegnejo odločilneje usmeriti prihodnji razvoj Evropske unije, posebnega pomena," je poudaril.

Volitve bodo prelomne

Že dejstvo, da se bodo na letošnjih volitvah pomerili kandidati iz kar trikrat več držav kot pred štiridesetimi leti, po njegovem mnenju kaže na razsežnosti sprememb evropske skupnosti oziroma EU v zadnjih desetletjih. Kot je dodal, je v tem času zamisel evropskega povezovanja doživljala vzpone in padce.

"Toda v zadnjih letih je prišlo pri razvoju Evropske unije do resnega zastoja. Ta zastoj ilustrirata tudi zmanjšana učinkovitost Evropske unije in posledično večje razočaranje Evropejcev glede skupnega doma," je dejal Pahor. Zato se po njegovih besedah slišijo ideje o rahljanju povezanosti evropskih držav in vnovično vračanje v nacionalne okvire.

Zapiranje v nacionalne okvire pa po njegovem mnenju za Slovence in slovensko državo dolgoročno ne bi prineslo nič dobrega, "temveč vračanje stare evropske geopolitike, ki namesto tistega, kar nas povezuje, krepi tisto, kar nas razdvaja".

Po njegovih besedah ne gre samo za to, da smo Slovenci ustanovitev lastne države povezali z evropsko idejo. "Gre za jasno spoznanje, da negovanje in razvoj skupnega evropskega doma zagotavljata mir, varnost in blaginjo, njegov zaton pa bi vse to ogrozil," je poudaril Pahor.

Evropska ideja je namreč utemeljena na spravi in temeljnih demokratičnih vrednotah, meni predsednik republike. "Morda v tem trenutku njeni dosežki niso najbolj blesteči, vendar ohranja mir in varnost. Po mojem pa zagotavlja tudi skupno blaginjo v večji meri, kot mislimo," je prepričan.

Poudaril je še, da se bo, kot pred drugimi volitvami doslej, vzdržal ravnanj, ki bi jih lahko razumeli kot strankarsko pristranska. "Si bom pa tudi kot predsednik republike dovolil poudariti, kako pomembna je evropska ideja in kako pomembna je Evropska unija za naš nacionalni interes in vsestranske interese Slovenije," je dodal.

Po zakonu o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament dan glasovanja določi predsednik republike, ki tudi razpiše volitve, pri čemer mora kot dan volitev določiti nedeljo ali drug dela prost dan v obdobju, ki ga določi pristojni organ EU.

Ker je slednji določil, da bodo volitve v državah članicah EU potekale med 23. in 26. majem, je v Sloveniji edini možni dan za izvedbo volitev nedelja, 26. maja. Pahor je tako danes podpisal odlok o razpisu volitev, s katerim je ta datum določil kot dan glasovanja.

Od 25. februarja pa bo že mogoče vlagati kandidatne liste. Kandidature je mogoče vložiti najpozneje trideseti dan pred dnevom glasovanja, torej najpozneje 26. aprila. Prav tako bo mesec pred volitvami stekla volilna kampanja.

Pahor: Pričakujem, da se bo Tajani v celoti ogradil od svojih besed

Besede, ki jih je predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani izrekel v nedeljo na slovesnosti v Bazovici, je mogoče razumeti tudi kot ozemeljske zahteve, zato jih v celoti zavračam, je danes v Ljubljani ob razpisu evropskih volitev dejal predsednik republike Borut Pahor. "Pričakujem, da se bo Tajani v celoti ogradil od svojih besed," je dodal.

Pahor je izrazil pričakovanje, da bo Tajani ugotovil, da so bile njegove besede napačne, ter se od njih ogradil. Po mnenju predsednika republike je treba to storiti čim prej in umiriti razpravo, ki se je ob tem razvnela.

Gre za besede, naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci", ki jih je Tajani izrekel na koncu govora na nedeljski slovesnosti v Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb.

"To v politiki niso majhne stvari, so velike zadeve, ki so upravičeno zaskrbele tiste, ki se jih te besede tičejo. Morajo pa se dotakniti tudi vseh drugih v skupnem evropskem domu, ker Evropa, ki je zasnovana na spravi, medsebojnem spoštovanju in upoštevanju, pred takšnimi besedami ne more zamižati," je svoje pričakovanje danes pojasnil Pahor.

Dodal je, da ni prvič, da so visoki predstavniki italijanske politike ponovili ocene in stališča, ki so nesprejemljivi. "Prvič pa je, da se to dogaja v kontekstu evropske politike, ko je ta evropska ideja povezanosti in sodelovanja šibkejša, ko se kažejo resni znaki njene krize, ko postajajo takšna stališča še toliko bolj zaskrbljujoča," je dejal predsednik. Zaradi tega konteksta od predsednika Evropskega parlamenta Tajanija pričakuje ustrezen in dovolj jasen odziv.

Pahor je sicer že v ponedeljek v zvezi z dogodki v Bazovici - slovesnosti se je poleg Tajanija udeležil tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini - pisal italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

Od 25. februarja že mogoče vlagati kandidature za volitve v Evropski parlament

Od 25. februarja, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila, bo že mogoče vlagati kandidatne liste za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 26. maja. Kandidature lahko predlagajo politične stranke in volivci, vložiti jih bo mogoče do 26. aprila. Mesec dni pred volitvami pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja.

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije, torej osem.

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali najmanj tisoč volivcev. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1.500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, in sicer s 3.000 podpisi.

Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav članic EU, ki imajo v Slovenji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Evropski poslanci se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Politične stranke se sicer na volitve že aktivno pripravljajo; v strankah potekajo postopki za evidentiranje kandidatov, znana so že nekatera imena kandidatov, prav tako je večina zdajšnjih evropskih poslancev iz Slovenije napovedala ponovno kandidaturo.

V SDS, SD in NSi so napovedali, da bodo na volitvah nastopili samostojno, na samostojen nastop na volitvah se pripravljajo tudi v Levici in DeSUS. Še vedno pa je odprto vprašanje, ali bodo tri stranke, ki spadajo v politično skupino evropskih liberalcev (Alde) - to so LMŠ, SMC in SAB - nastopile s skupno listo.

O tem se bodo danes na sestanku poskušali dogovoriti predsedniki teh strank, Marjan Šarec, Miro Cerar in Alenka Bratušek. Vse tri stranke so se sicer zavzele za oblikovanje skupne liste, a najtrši oreh bo zagotovo izbira imen, nosilca liste in vrstnega reda kandidatov.

nazaj na vrh