Pred preiskovalno komisijo glede korupcije pri nabavi žilnih opornic Vrhunec in Kopač

  • Napisal  Demokracija
UKC UKC Foto: Matic Štojs

Pred člani in članicami preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic pravkar priča nekdanji diirektor UKC Ljubljana Simon Vrhunec. Kasneje bo pričal tudi sedanji direktor UKC Andraž Kopač.

Nekdanji dolgoletni generalni direktor Simon Vrhunec je po tem, ko se ni več potegoval za mesto direktorja UKC LJ, kljub temu ostal v največji zdravstveni ustanovi, kjer so mu priskrbeli delovno mesto pooblaščenca za informacijsko varnost, in sicer za nedoločen čas. To naj bi nalagala pogodba, ki jo je imel sklenjeno kot generalni direktor UKC LJ. V času njegovega mandata kot direktorja naše največje zdravstvene ustanove sta v UKC Ljubljana odmevali dve večji aferi, in sicer glede preplačila operacijskih miz in glede velikih nepravilnostih, ki so se dogajale na področju otroške srčne kirurgije, njegovo soodgovornost so izpostavili tudi v poročilu Mednarodne komisije za strokovni nadzor programa otroške srčne kirurgije 2007–2014.

Sedanjemu generalnemu direktorju UKC LJ Andražu Kopaču pa so pred imenovanjem mnogi očitali neizkušenost, pomanjkanje kompetenc za vodenje tako velike ustanove in neizpolnjevanje zahtevanih pogojev, vendar je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc kljub vsemu vztrajala z njegovo kandidaturo. Tudi danes Kolar Celarčeva trdno stoji za Kopačem, in to kljub temu, da je UKC LJ pod njegovim vodstvom v prvem polletju leta 2016 pridelal izgubo v višini 12,37 milijona evrov, k čemur pa je potrebno dodati še 74 milijonov dolgov iz prejšnjih let in dolg do dobaviteljev, ki znaša že približno sto milijonov evrov.

Na včerajšnji novinarski konferenci je predsednica komisije Jelka Godec med drugim povedala, da se soočajo s težavi glede predaje gradiva s strani Specializiranega državnega tožilstva. Člani in članice preiskovalne komisije so po besedah Jelke Godec kljub temu prepričani, da »zakon o tožilstvu jasno kaže, da kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti v zadevah državnotožilske in pravosodne uprave glede državnih tožilcev izvaja Vlada RS in da je na spletni strani ministrstva za pravosodje jasno navedeno njegovo poslanstvo, ki je, da opravlja naloge na področju organizacije in statusa sodišča, državnih tožilstev in da izvaja tudi nadzor nad poslovanjem državnih tožilcev.« Ob tem je še napovedala, da se bo preiskovalna komisija zaradi tega obrnila na Ustavno sodišče.

Na prvem zaslišanju pred preiskovalno komisijo 6. decembra lani so pričali nekdanja v. d. direktorice UKC Ljubljana in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec in višji svetovalec za sistemsko korupcijo pri Komisiji za preprečevanje korupcije Mirjan Hren.

Brigita Čokl je bila dolga leta tako ali drugače prisotna v slovenskem zdravstvu, kljub temu pa je v svojem pričanju zatrdila, da o parlamentarni preiskavi ne ve skoraj ničesar in da se o njej tudi ni posebej informirala, da pa se kljub vodenju UKC LJ ne čuti odgovorna za kakršne koli nepravilnosti pri nabavi žilnih opornic, saj da v času njenega vodenja ni bila podpisana nobena nova pogodba za nakup žilnih opornic. Kljub temu pa se Čoklovi zdi nesprejemljivo sprehajanje pospeševalcev prodaje iz farmacevtskih družb po bolnišnicah, kar da je sicer vsakdanja in poznana praksa. Predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Jelka Godec je v svojem zaslišanju Brigito Čokl soočila z njeno izjavo na Komisije za nadzor javnih financ februarja lanskega leta, ko je slednja povedala, da posamezni dobavitelji, ki v bolnišnicah ne dosežejo željenega, odidejo celo do predsednika vlade ali predsednika države. Ob tem je opozorila tudi na povezanost zamejskega Slovenca Erika Švaba in podjetja Mark Medical, ki je dolga leta UKC Ljubljana po nekajkrat višjih cenah, kot jih dobavlja preostalim ustanovam na evropskem trgu, dobavljalo žilne opornice. Na zaslišanju pa se je Brigita Čokl sklicevala na nevzdržne pritiske, ki naj bi jo nanjo vršili nekateri poslanci, zaradi česar naj bi povedala podatke in izpostavila osebe, ki med seboj niso povezani.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je med pričanjem predvsem ponovil izsledke KPK o nabavi medicinskih pripomočkov v bolnišnicah, ki jih je KPK objavila sredi novembra in katere dokumentacijo je KPK, kljub vztrajnemu upiranju, nato vendarle predala preiskovalni komisiji. Ključna ugotovitev KPK je bila, da slovenske bolnišnice za pripomočke svetovnih proizvajalcev plačujejo več kot za enake pripomočke plačujejo bolnišnice v drugih evropskih državah enotnega trga Evropske unije. Iz dokumentacije UKC Ljubljana po besedah Štefaneca jasno izhaja, kdo je v veliki meri dobavljal in še dobavlja žilne opornice. Pretežni dobavitelj je bilo podjetje Mark Medical. »Zanimivo je, da so izbrane žilne opornice najdražje,« je opozoril Štefanec in podal predlog za rešitev nastale situacije – enoten državni register za nabavo medicinskih pripomočkov.

Kot zadnji je pred člani in članicami preiskovalne komisije pričal višji svetovalec za sistemsko korupcijo pri Komisiji za preprečevanje korupcije Mirjan Hren, zaslišanje pa je večji del potekalo za zaprtimi vrati zaradi navajanja zaupnih podatkov.

Vabljeni k spremljanju zaslišanj na Nova24TV.

nazaj na vrh