Pred iztekom drugega kroga se nadaljujejo Šarčeva pogajanja z Levico, a čas se izteka

Bo predsednik Pahor podelil mandat za sestavo vlade Šarcu? Čas se namreč izteka. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Bo predsednik Pahor podelil mandat za sestavo vlade Šarcu? Čas se namreč izteka. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Prihodnji teden se bodo nadaljevala pogajanja o oblikovanju in podpori petstrankarske manjšinske vlade Marjana Šarca, ki jo je pripravljena podpreti še Levica. Po sestanku peterice z Levico o sporazumu o projektnem sodelovanju se bodo v prihodnjih dneh sestali tudi organi nekaterih strank, rok za vložitev mandatarske kandidature se izteče v petek.

 

Po tistem, ko je svet Levice zavrnil vstop v vladno koalicijo z LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, izrazil pa pripravljenost podpreti manjšinsko vlado omenjenih petih strank pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca, so v petek iz stranke peterici poslali svoj predlog sporazuma o sodelovanju. Predstavnikih vseh šestih strank bodo o predlogu za skupno mizo spregovorili v ponedeljek.

Formalno predloga niso predstavili, neuradno pa v osnutku sporazuma v Levici med drugim predlagajo, da bi imele stranke vsake tri mesece koordinacijo, na kateri bi dorekle projekte, pri katerih bi sodelovali. Pri tem bi bila Levica nosilka najmanj enega projekta.

Za izvajanje projektov bi bile po predlogu Levice pristojne delovne skupine, v katerih bi sodelovali predstavniki vlade in Levice, ministrstva pa bi zagotavljala vse zahtevane informacije. Proračun in rebalans bi na delovni skupini uskladili vsaj štiri mesece pred obravnavo v DZ, izogibali pa bi se vlaganju interpelacij zoper ministre oz. vlado.

Kot je po sredinem srečanju, na katerem so se dogovorili za nadaljnje korake, v izjavi za medije pojasnil Šarec, bo vsebinski temelj za projektno sodelovanje osnutek koalicijske pogodbe, o katerem so se usklajevali pred tem. V njem so med drugim uskladili tudi dvig minimalne plače in pokojnine, dvig odmernega odstotka za pokojnine in podporo javnemu zdravstvu.

O koalicijskem in projektnem sodelovanju organi strank v prvi polovici tedna

Povsem gladko pa zagotovo ne bo šlo, saj je bilo iz nekaterih strank slišati zadržke do manjšinske vlade kot take pa tudi do tega, da bi v sporazum o projektnem sodelovanju vnesli vse vsebine iz osnutka koalicijske pogodbe, o katerem so se usklajevali z Levico.

Predsednik SMC Miro Cerar je v pismu članom sveta stranke ta teden izrazil pomislek o tem, ali je mogoče sestaviti učinkovito vlado le s podporo šeste stranke od zunaj. V SMC ob tem poudarjajo, da to ne pomeni dvoma o podpori oblikovanju levosredinske koalicije in Marjanu Šarcu kot kandidatu za mandatarja.

Tudi v SAB Šarcu zagotavljajo podporo. "Šarec ima naše podpise že vsaj en mesec, vse odkar smo se dogovorili za zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojnine in ureditev razmer v zdravstvu," so za STA pojasnili v stranki. Predsednica stranke Alenka Bratušek je sicer v sredo ostro nastopila ob odločitvi Levice, češ da je stisnila rep med noge. Dodala je še, da se bo po Šarčevi izvolitvi za mandatarja zgodba oblikovanja vlade začela na novo. O vstopu SAB v koalicijo bo odločal svet stranke, a še ni znano, kdaj.

Bodo pa že v prvi polovici prihodnjega tedna o koalicijskem sodelovanju in morebitnem predlogu sporazuma o projektnem sodelovanju z Levico spregovorili na organih strank LMŠ, SD, SMC in DeSUS.

Prav tako bodo prihodnji teden znani rezultati internega referenduma članov Levice, na katerem se opredeljujejo do projektnega partnerstva za podporo manjšinski vladi. Tajno elektronsko glasovanje članov, ki traja teden dni, se bo zaključilo v sredo opolnoči, rezultati pa bodo na voljo najpozneje v petek, so napovedali v stranki.

Če bi se uspeli dogovoriti za manjšinsko vlado 5+1, bi bila to novost v Sloveniji, četudi so zaradi izstopov iz koalicij v preteklosti za krajši čas že obstajale. Levica praviloma izpostavlja, da gre pri sodelovanju, ki ga predlaga, za portugalski model, a manjšinske vlade trenutno vodijo še več kot 10 evropskih držav.

To sicer ni prepričalo gospodarstva, iz vrst katerega je jasno slišati želje po stabilni, torej večinski vladi, ki bi bila kos zahtevnim izzivom, pred katerimi je Slovenija.

Čas za vložitev mandatarske kandidature se izteče v petek

V petek pa je tudi zadnji dan za vložitev kandidature za predsednika vlade v DZ. V drugem krogu lahko kandidata poleg predsednika republike Boruta Pahorja predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina desetih poslancev. Če bo Šarčeva ali katera druga kandidatura do petka vložena, bo DZ o njej odločal v tednu, ki bo sledil. Če ne bo vložena nobena kandidatura, pa se bo DZ prav tako sestal in se s tem seznanil.

Če kandidata v drugem krogu ne bo ali če noben kandidat v drugem krogu ne bo izvoljen, lahko DZ v 48 urah sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade še v tretjem krogu, v katerem pa za izvolitev ni več potrebnih najmanj 46 glasov, ampak zadostuje navadna večina. Volitve predsednika vlade se v tem primeru opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po sprejemu sklepa, kandidature pa lahko vložijo do začetka seje DZ, na kateri je opravljeno glasovanje.

Če za predsednika vlade tudi v tretjem krogu ne bo izvoljen nihče, sledijo vnovične predčasne volitve.

nazaj na vrh