Pred glasovanjem o Šarcu radikalna Levica že glasuje tako kot levi peterček! Levica bo fake opozicija! Dobili bomo večinsko skrajno levo vlado!

In to naj bo opozicija? (foto: Urban Cerjak) In to naj bo opozicija? (foto: Urban Cerjak)

Kolegij predsednika državnega zbora je danes sklenil, da bodo poslanci na petkovi izredni seji najprej odločali o novem predsedniku vlade. Nastaja večinska skrajno leva vlada in ne manjšinska levosredinska vlada!

 

Peterica levih strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS pa je predlagala razširitev dnevnega reda seje tudi z volitvami podpredsednikov državnega zbora, razrešitvijo zdajšnjega predsednika državnega zbora in volitvami njegovega naslednika.

Levi peterček in skrajna Levica enotno

Predlog za razširitev dnevnega reda izredne seje državnega zbora je v imenu peterice strank podal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Predsednik državnega zbora Matej Tonin se je na predlog odzval s pojasnilom, da zaenkrat poslovniške pogoje za uvrstitev na dnevni red izpolnjujejo le volitve podpredsednikov državnega zbora.

Peterica strank je sprejela Toninovo razlago in obenem napovedala, da bo še danes zadostila poslovniškim pogojem za uvrstitev tudi razrešitve zdajšnjega predsednika državnega zbora in volitev novega na dnevni red izredne seje. Predlog za razrešitev predsednika državnega zbora mora biti namreč vložen skupaj s podpisi poslancev.

Podporo predlogu za razširitev dnevnega reda je na kolegiju izrekel tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, proti pa sta bila vodji poslanskih skupin SDS in SNS, Danijel Krivec in Zmago Jelinčič. Sicer bo državni zbor na izredni seji odločal tudi o spremembi odloka o zvišanju odhodkov zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice so tako v državni zbor vložili predlog za razširitev petkove seje državnega zbora z glasovanjem o razrešitvi predsednika državnega zbora Mateja Tonina. V državni zbor sta vložena tudi predloga za imenovanje podpredsednic državnega zbora iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC). Leva koalicija tako že dela s polno paro!

Stranka Levica ni in ne bo opozicijska stranka!

Zgornje dejstvo samo potrjuje tistim, ki opozarjajo, da Levica v tem mandatu ne bo opozicijska stranka, ampak vladna, saj je že danes na seji kolegija državnega zbora glasovala tako kot levi peterček.

Na sam problem statusa Levice v državnem zboru je v torek opozoril predsednik državnega Matej Tonin, ki je dejal, da je Levica koalicijska in ne opozicijska stranka, zato pričakuje, da ne bo jeziček na tehtnici v nadzornih komisijah, kjer ima po zakonu večino opozicija. Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak pa je za Večer poudaril, da za parlamentarno demokracijo ni dovolj, da ima volitve in parlament, ampak ima v njej tudi opozicija del moči in pristojnosti v parlamentu. »Skladno s tem ciljem tudi poslovnik daje nekaj moči in pristojnosti opozicijskim poslancem in poslanskim skupinam. Če bi poslanci dodelili mesta, namenjena opoziciji, stranki, ki glasuje za predsednika vlade, za ministre in za ostale predloge vladajoče stranke ter v pretežnem delu podpira vladne predloge, to vodi v navidezno in simulirano parlamentarno demokracijo. Poslanci, ki so de facto partnerji vlade, niso opozicija. Če pride do imenovanja takšnih poslancev na mesta, namenjena opoziciji, težko govorimo o parlamentarni demokraciji in takšno imenovanje bi tudi lahko bilo neskladno z ustavo. Za demokratičnost Slovenije in državnega zbora je vsekakor bolje, da poslanci Levice ne smatrajo za opozicijsko stranko ...«

Na to, da je Levica pravzaprav del vladajočega levega esteblišmenta, pa je v današnjem intervjuju za Demokracijo posredno opozoril sociolog Matej Makarovič. Dobesedno je dejal: »V bistvu Levica ni tako zelo antisistemska, kot se zdi. Po eni strani so njene ideje radikalne in udarne, po drugi pa so to ideje, ki jih je slovenski dominantni diskurz ne le ves čas toleriral, ampak jih je večkrat celo spodbujal. Tudi znaten del dominantnih medijev in ljudi na visokih položajih v državi nastopa proti kapitalizmu, idealizira komunistično in jugoslovansko preteklost in podobno. Predvsem se moramo zavedati, da tipičen predstavnik Levice ni neki ubog prikrajšan marginalec, ampak otrok višjega srednjega razreda, deležen številnih prednosti in celo privilegijev. Zato seveda tudi ni naključje, da ima stranka največ podpore v relativno premožnem ljubljanskem okolju, ne pa na primer v revnejših regijah vzhodne Slovenije.«

In ker Lista Marjana Šarca praktično nima svojega programa, »nima zelo prepoznavnih in močnih lastnih opredelitev«, bosta ideološki pečat tej vladi dajali SD in Levica, slednja pa bo v bistvu vladna stranka oziroma kvečjemu nekakšna levičarska »fake opozicija«.

Na poti k deveti skrajno levičarski vladi

Po vseh zapletih in kolobocijah, ki smo jih spremljali v zadnjih tednih, bo Marjan Šarec s pomočjo levih strank LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice, če res ne bo kakšnega večjega presenečenja, izvoljen za mandatarja. Zato tudi nezakonita namera levega šesterčka, da bodo njihovi poslanci fotografirali svoje glasovnice, da ne bi prišlo do kakšnega za njih neljubega razpleta. S tem bo Slovenija najverjetneje septembra dobila trinajsto vlado po osamosvojitvi. Hkrati pa že deveto vlado tranzicijske levice oziroma vlado globoke države na 45 let rdeče totalitarne podlage. Za Slovenijo v tem občutljivem in turbulentnem obdobju, gledano tako notranje- kot zunanjepolitično, ni dobro. Vlado bo vodil človek, ki nima izkušenj in znanja za takšno funkcijo. Hkrati pa bo vlada vseskozi ujetnica anarhosocialistov iz Levice, ki živijo v svetu rdeče preteklosti, jugonostalgije in Chavez-Madurovega pogleda na gospodarstvo, ki je Venezuelo pripeljal na kant. Nastaja recept za katastrofo …

nazaj na vrh