Razkrivamo, kako je nekdanji partizan po vojni zasedal visoka uradniška mesta v Ljubljani, ki pa jih ni izkoristil za delo, pač pa za pijančevanje do jutranjih ur, rinjenje za ženskami in za kvašenje neumnosti. Zato si je prislužil celo strogi ukor ZKJ, a dolga leta po tem, po osamosvojitvi, ga je Petanov Dnevnik razglasil kar za “ljubljansko faco”, skrajno levičarska Mladina pa je izvajala reklamo za njegovo knjigo!