Posledice delovanje tokratne vlade: proračunska luknja v času gospodarske rasti, z recesijo prihajajo še večji problemi!

  • Napisal  vir. nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Foto: STA Foto: STA

Medtem ko se je Nemčija že znašla v tehnični recesiji, se gospodarska rast pospešeno ohlaja tudi v Sloveniji. Prispevek zunanje trgovine k rasti je bil zaradi povečanega uvoza negativen, prav tako pa se povečuje tudi potrošnja. V državnem proračunu je zazevalo za 28,5 milijona evrov luknje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, so sporočili iz finančnega ministrstva. Dogajanje je za Nova24TV komentiral finančnik Blaž Vodopivec, ki je opozoril, da antikapitalistična koalicija v Sloveniji negativno vpliva na tuje in domače naložbe, pojasnil pa je tudi, da je recesija v prihodnjih četrtletjih zelo verjetna. Kot pojasnjuje, bi morala vlada ob takšnem dogajanju zmanjšati nekontrolirano rast javnih izdatkov, kot edino možnost, da Slovenija morebitno krizo prebrodi brez resnejših bolečin, pa vidi oblikovanje nove koalicije brez SD in Levice.

 

Slovenski bruto domači proizvod je bil v drugem četrtletju za 2,5 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Gospodarska rast se tako pospešeno ohlaja, po popravljenih podatkih je bila v prvem četrtletju pri 3,3 odstotka, v zadnjem trimesečju 2018 pa pri 3,8 odstotka. Precej nižja je bila od rasti v drugem četrtletju lani, ko je ta dosegla 3,7 odstotka. Kot še navaja Slovenska tiskovna agencija, se je rast umirila tudi po desezoniranih podatkih, na četrtletni ravni je bila z 0,2 odstotka za 0,4 odstotne točke nižja kot v predhodnih dveh trimesečjih, v drugem četrtletju lani pa je bila pri 1,1 odstotka. Kot navaja Demokracija, se je Nemčija že znašla v tehnični recesiji, v kakršni se je nazadnje nahajala ob prehodu z leta 2012 na 2013, nemško gospodarstvo pa upočasnjujeta slabši izvoz in industrijska proizvodnja.

Ohlajanje ima zunanje in notranje vzroke, med katerimi je tudi antikapitalistična koalicija
Glede omenjenega dogajanja smo kontaktirali finančnika in poznavalca razmer Blaža Vodopivca in ga vprašali, kako komentira ohlajanje gospodarske rasti v Sloveniji na splošno in kakšni so razlogi zanjo. Kot je pojasnil, ima ohlajanje rasti pri nas zunanje in notranje vzroke. Glavni zunanji vzrok je po njegovi oceni ta, da trenutni cikel traja že zelo dolgo in se je izčrpal sam po sebi, veliko pa prispevajo tudi negotovost zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko in drugi politični faktorji: “Denimo, evropsko avtomobilsko industrijo so v depresijo potisnila pretirana in preuranjena pričakovanja glede zelene transformacije, ki jim ponudba ne more slediti.” Glavni notranji vzrok pešajočega gospodarstva pa je, kot pojasnjuje Vodopivec, to, da imamo v vladi koalicijo, “ki je po svoji ideološki podstati antikapitalistična, ni ‘business friendly’, kar zmanjšuje pripravljenost tako domačih kot tujih vlagateljev na resno angažiranje kapitala v naši jurisdikciji”. Investicije kot delež BDP so zato vsa leta po krizi na ravneh globoko pod predkriznimi, kar po Vodopivčevih besedah vpliva na aktivnost in zaposlovanje, predvsem pa na kakovost delovnih mest, ki se odpirajo pri nas.

Foto: iStock

Da se nam obeta recesija, je zelo verjetno, ob tem bi vlada morala znižati državno porabo
Številni že nekaj časa svarijo, da smo pred novo recesijo. Vodopivec ocenjuje, da je verjetnost, da bo v nekaj naslednjih kvartalih prišlo do recesije v evroobmočju, precejšnja, nad 50-odstotna: “Slovenija kot manj razvita članica, kjer ima gospodarska rast poleg ciklične komponente tudi komponento realne konvergence, ima vse možnosti, da se s pravimi ukrepi pravi recesiji, torej negativni rasti BDP, izogne. Vsekakor ocenjujem, da naslednja recesija ne bo niti približno enako huda kot je bila zadnja, saj sta obseg izpostavljenosti in tveganj v finančnem sistemu bistveno nižja kot tedaj.”

Blaž Vodopivec (Foto: Demokracija)

Vodopivca smo vprašali tudi, kaj meni glede (ne)ukrepov vlade Marjana Šarca in kako bi morala vlada ravnati, glede na to, da se lahko zgodi recesija? Kot poudarja Vodopivec, mora vlada ustaviti nekontrolirano pavšalno rast javnih izdatkov, ki je v prvem letu njenega mandata “zdivjala”, in zamrzniti vse načrte za zviševanje davkov, ker povzročajo negotovost in odlaganje naložbenih načrtov pri podjetjih in investitorjih. Vso bodočo rast proračunskih izdatkov morajo po njegovih besedah predstavljati ciljni protikrizni ukrepi. “Edina resna rešitev za to, da lahko Slovenija naslednjo krizo prebrodi brez resne bolečine, pa je oblikovanje nove koalicije, brez SD in Levice. Ti dve antikapitalistični stranki sta strup za gospodarski razvoj, tako kratkoročno kot dolgoročno,” še sklene.

Na preveliko državno porabo opozarja tudi Banka Slovenije, ki nižjo gospodarsko rasti pričakuje tudi v nadaljevanju leta
V svojem odzivu na upočasnjevanje gospodarske rasti je na preveliko državno porabo opozorila tudi Banka Slovenije: “K povečanju trošenja je ponovno prispevala država, a v precej manjši meri kot v prvem četrtletju. Ker v mednarodnem okolju še ni znakov izboljšanja razmer v industriji, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi zaupanje v domačem gospodarstvu, pričakujemo nadaljevanje nižje gospodarske rasti tudi v nadaljevanju letošnjega leta.” Upočasnjevanje gospodarske rasti se začenja odražati tudi na trgu dela. Medletna stopnja rasti skupne zaposlenosti ostaja visoka, čeprav se je nekoliko znižala (s 3 na 2,6 odstotka). Kazalniki tekoče dinamike zaposlovanja pa kažejo na bolj izrazito umirjanje. Podobno kot v Sloveniji se gospodarske razmere poslabšujejo tudi v evrskem območju, še opozarjajo: “Medletna rast BDP, ki se upočasnjuje vse od tretjega četrtletja leta 2017, je bila v letošnjem drugem četrtletju le še 1,1-odstotna, k čemur so največ prispevale slabše razmere v nemškem gospodarstvu. V primerjavi s prvim četrtletjem se je poglobil padec industrijske proizvodnje, rast gradbene aktivnosti in prihodkov v trgovini na drobno pa se je upočasnila. Po pričakovanjih naj bi se podobna gibanja nadaljevala tudi v nadaljevanju letošnjega leta.” Banka Slovenije (Foto: STA)

[/caption]

Zaradi povečanja uvoza je bil prispevek zunanje trgovine k rasti negativen, potrošnja se je povečala
Statistiki so sicer izpostavili, da sta bili rast izvoza in uvoza visoki, ker pa je bilo povečanje uvoza precej večje, je bil prispevek zunanje trgovine k rasti negativen v višini 1,3 odstotne točke. Izvoz se je v drugem trimesečju medletno povečal za 9,4 odstotka, kar je bila najvišja rast izvoza v zadnjem letu in pol. Uvoz pa se je okrepil za 12,3 odstotka, kar je bilo prav tako največ v letu in pol. Medtem se je še naprej povečevala tudi domača potrošnja. Domače trošenje se je glede na enako obdobje lani povečalo za 4,2 odstotka, k temu pa sta pozitivno prispevali tako končna potrošnja kot bruto investicije. Rast je bila za 1,5 odstotne točke višja kot v prvem četrtletju, a obenem za 0,8 odstotne točke nižja kot v zadnjem trimesečju lani. V drugem četrtletju lani je rast bruto investicij dosegla 3,5 odstotka. Podatki bodo, kot še navaja STA, tudi pomemben parameter za Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki bo predvidoma septembra objavil jesensko gospodarsko napoved. Trenutno ocenjuje, da bo rast BDP letos pri 3,4 odstotka. Ostale napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo rast slovenskega gospodarstva se gibljejo med 3,2 in 3,4 odstotka.

Rok Krajnc

nazaj na vrh