Poseg v pravico do izražanja odvetnikov ogroža pravno državo

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija (foto: Pixabay) Simbolična fotografija (foto: Pixabay)

Pravica do svobode izražanja je ena najpomembnejših človekovih pravic in temelj demokracije, izjemnega pomena pa je tudi pri odvetniškemu poklicu. Pri posegu v to pravico odvetnikov gre tudi za poseg v pravic njihovih strank, pri tem pa je ogrožen steber pravne države - pravica do učinkovite zaščite pravic, so poudarili slovenski odvetniki.

 

"Odvetniki smo nekaj posebnega, saj ne zastopamo svojih pravic, nazorov, interesov, ampak interese svojih strank pred različnimi državnimi organi," je spomnil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

Na okrogli mizi Pravica do svobode izražanja odvetnikov in njene meje, ki jo je organizirala Odvetniška zbornica Slovenije, je dodal, da je ob posegu v to pravico odvetnikov poseženo tudi v pravice njegovih strank, ki si želijo učinkovitega zastopanja.

Izpostavil je nevarnost, da bi bil odvetnik, ki ga je sodišče kaznovalo za njegove izjave ob zagovoru klienta, naslednjič pri zastopanju stranke zadržan. S tem pa bi lahko zanemaril, kar mu odvetniška etika in dolžnosti velevajo, je dodal.

"Pri posegu v svobodo izražanja odvetnikov vidim veliko nevarnost za enega temeljih stebrov države - pravico do učinkovitega varstva pravic. Brez odvetnikov ni učinkovite zaščite posameznikovih pravic v sodnih postopkih," je prepričan odvetnik.

Nekdanji ustavni sodnik in odvetnik Rok Čeferin je ob tem izpostavil, da mora biti v demokratični družbi pravnemu subjektu omogočeno, da kritično izraža mnenje o organih oblasti, saj da je to temeljna pravica.

Spomnil je sicer, da je po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice dopustno sodnike kritizirati bistveno mileje oz. bolj zadržano kot predstavnike drugih vej oblasti. Kot je pojasnil, je zaupanje v sodstvo namreč temeljni pogoj za delovanje pravne države, sodstvo pa svojega dela ne more opravljati brez visokega zaupanja svojih strank in širše javnosti. Sodstvo mora zato biti zaščiteno pred neutemeljenimi napadi na njegov ugled. Sodniki se poleg tega zaradi narave svojega dela ne morejo braniti pred kritikami na svoj račun, kot denimo predstavniki izvršilne veje oblasti, ki se lahko pred javnostjo zagovarjajo na tiskovni konferenci.

Ob tem je sicer poudaril, da "mora sicer sodstvo kot del družbe trpeti kritike na račun svojega dela". Kljub temu pa morajo biti te kritike po navedbah Čeferina zadržane, argumentirane, predvsem pa usmerjene v konkretno ravnanje sodišča.

Tudi sam je spomnil, da imajo odvetniki poseben vlogo, saj se na obravnavah ne izražajo v lastnem imenu, ampak v imenu svojih strank. "Če sodišče odvetnika zaradi njegovih besed kaznuje, s tem ne poseže le v njegovo pravico do svobode izražanja, ampak tudi v pravico do poštenega sojenja njegovih strank, kar pa vpliva na pravico do poštenega sojenja," je poudaril odvetnik.

Povedal je še, da v pravnih krogih pogosto odmevajo pritožbe glede odnosov med odvetniki in sodniki ter neprimerno ravnijo njihove medsebojne komunikacije. "Tako sodniki kot odvetniki bi se morali zavedati, da sicer opravljamo različne funkcije in vloge v sodnem sistemu, ampak da vsi služimo istemu cilju - ustavi in varstvu človekovih pravic," je še dejal Čeferin.

Poudaril je še, da sodni sistem ne bi deloval, če kateri izmed udeležencev v sodnem postopku ne bi zavzeto opravljal svojih profesionalnih dolžnosti. "Temu primerno in ob večjem zavedanju tega dejstva bi si morali izkazati tudi večje spoštovanje - tako eni kot drugi," je dodal.

nazaj na vrh