Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Čakš: Lepa dekleta in slovenski volivci ljubijo barabeŽeleli smo si novih parlamentarnih obrazov, sedaj jih imamo: ponarejevalce, goljufe, plagiatorje, prepisovalce, špiclje … če bo šlo tako naprej, bodo kmalu tvorili največjo poslansko skupino in kdo ve, morda celo postavili svojega premiera. Zakaj pa ne, navsezadnje v Ustavi piše, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, torej tudi barab vseh vrst in obrazov. Teh pa, sklepajoč po okradeni in izropani državi, v Sloveniji očitno ne primanjkuje.

Sicer pa so pri nas politiki, od prvega do zadnjega, stalno na tapeti ostrih jezikov ljudskih množic – oni so najslabši, najgrši, nič ne delajo, samo kradejo ter na tisoč in en način molzejo davkoplačevalski denar. Posledično imajo demokratične institucije, kot so parlament, politične stranke, vlada, opozicija, zaskrbljujoče nizek javni ugled. Po mnenju javnosti je politikom potrebno vzeti vse – plače, privilegije, službena vozila, računalnike in telefone, potovanja, nadomestila … nekateri bi jih kar postavili pred zid in postrelili. Tako bi bilo z njimi še najmanj škode, pravijo.

A žal je naš problem grozovito globlji, da bi bil rešljiv na tako preprost način. Ne pozabimo, politiki so predstavniki vsega ljudstva in če misel očetov ustave razvijamo naprej – politiki so tudi odsev, zrcalo vsega ljudstva; iz njega izhajajo, so njegov izstopajoči reprezentativni člen. Povedano drugače, predstavniki ljudstva niso nič drugačni, kot je ljudstvo samo in politična kultura je zgolj refleksija državljanske kulture na najvišji ravni. Slovenski poslanci so ogledalo moralno-etičnih vrednot slovenske družbe.

Zato je vsako zgražanje odveč. Kruto realno lahko ocenimo, da je Slovenija na dnu – ne samo politično, gospodarsko, materialno, ampak predvsem vrednotno, etično, moralno. Težko je reči, kaj je temu krivo bolj – sporna interpretacija družbene demokratizacije, ki s povzdigovanjem »pravic« nad »dolžnostmi« prodaja zavajajoč občutek, da vsak lahko počne, kar hoče, ali pa je to posledica zgodovinskega dejstva, da smo zadnjih dvajset let Slovenci prvič sami sebi gospodar.

V 1500-letno narodovo zgodovinsko podzavest je namreč ukoreninjeno (pre)živetje pod roko tujega gospodarja. Temu smo vedno znali biti navidezno podložni, postrani pa smo ga kradli in petrigali, kjerkoli se je dalo. Spretnost takšne »iznajdljivosti« smo zapisali v gene stoterih genracij, preko ustno-pisnega izročila pa povzdignili v mit; Martin Krpan je navsezadnje bil »le« navaden »švercar« angleške soli po Habsburški monarhiji. Lahko torej »švercanje« zamerimo ljudskim junakom današnjega časa?

Lahko. Od časov Martina Krpana se je namreč veliko spremenilo. Najpomembnejše od tega je, da smo dobili lastno državo in postali sam svoj gospodar. Naši predniki so državo goljufali in kradli, nosili pa le individualno odgovornost – če so jih sploh zasačili – posledice na institucionalni ravni pa so padle na ramena gospodarjev. Z osamosvojitvijo pa smo kolektivno odgovornost prevzeli nase – tovrstni vedenjski vzorci neposredno škodujejo naši lastni državi, torej nam samim.

Tako smo dobili lastno državo, ohranili pa stare vedenjsko-moralne vzorce. Še vedno krademo, lažemo in prenašamo državo naokoli, mojstre tega pa občudujoče trepljamo po ramenu, češ, kako se »znajdejo«. Prav zato ni problem v politikih (ko bi vsaj bil). Ti so zgolj privezani na pranger ljudskega olajšanja in čiščenja vesti. Slovenec čez dan moralizira in pljuva vspepovprek, zvečer pa mirno zaspi v tolažilnem zavedanju, da tisti polikanec iz parlamenta ni nič manjši barabin kot on.

Kot sem se spraševal že nekajkrat, a sploh še obstaja upanje za uresničenje narodovih sanj o uspešni, demokratični samostojni Sloveniji, drugi Švici v osrčju Evrope? Obeti niso ravno rožnati. Nekateri bi nas popeljali kar nazaj na Balkan, češ, da nam tamkajšnje razmere ustrezajo neprimerno bolj kot pikolovska disciplinska urejenost, zahtevana v EU. Spet drugi bi nas osamili, saj naj bi bili sami sebi dovolj in ne potrebujemo nikogar. A obe poti vodita v pekel, četudi tlakovani z dobrimi nameni.

Rešitev je lahko le radikalen preobrat v razumevanju skupnega dobrega, ki se manifestira v definiranju najvišje narodne vrednote – spoštovanju do lastne države, do nas samih. Slednje pa je lahko zgolj posledica prevzgojnega momenta mladih generacij slovenskih državljanov. O potrebnosti tovrstne »domovinske vzgoje« pa sploh ni konsenza, kaj šele, da bi se proces začel in dajal prve rezultate.

Zato bomo slovenski državljani ljubili in volili barabe tudi v prihodnje. Pa če razpisujemo predčasne parlamentarne volitve do onemoglosti.

Rok Čakš / Drugi svet

Vir: Drugi svet

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji