Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Poslanec Pozitivne Slovenije Ambrožič se še vedno spreneveda Poslanec Pozitivne Slovenije Borut Ambrožič je danes ponovno zavrnil očitke, da je v svojem magisteriju prepisal večino tuje diplome. Ponovil je, da je magistrsko delo njegovo avtorsko delo in ne plagiat. Glede svoje usode pa je dejal, da bo svoja stališča v torek predstavil svetu stranke, ki naj zatem odloči, ali bo še njihov poslanec ali ne.

Ambrožič naj bi v svojem magisteriju prepisal večino tuje diplome, ne da bi jo navedel kot vir. Analiza, ki jo je s posebnim programom opravila mariborska fakulteta za računalništvo, je pokazala, da je v poslančev magisterij skoraj v celoti vdelana diploma študentke ljubljanske ekonomske fakultete iz leta 2002.

Ambrožič je na današnji novinarski konferenci v Mariboru ponovno izrazil prepričanje, da je pri računalniški analizi prišlo do napak. Po njegovih besedah mu je Milan Ojstršek s fakultete za računalništvo potrdil, da omenjeni računalniški program zgolj primerja tekste in ne ugotavlja plagiatorstva. O plagiatorstvu morajo po besedah Ambrožiča odločati strokovnjaki, ki se spoznajo na obravnavano tematiko.

Prav tako je pojasnil, da sta s Klementino Jezeršek, od katere naj bi prepisoval, obravnavala problem azbestoze z različnih vidikov, da je literatura s tega področja omejena in da sta se opirala na iste vire. "Posledica tega je, da sva omenila enake citate, ki jih posebni računalniški program ne izloči oziroma posebej opredeli."

Na novinarsko vprašanje, ali je pri svojem raziskovanju uporabljal tudi omenjeno diplomsko delo, je odgovoril, da nikakor ne zavestno. "Če že, potem pomotoma," je dejal in poudaril, da je v nalogi kot vir uporabil 65 knjig, 211 člankov, 153 spletnih virov in 106 drugih virov. "Moja naloga je bistveno drugačna, tako po vsebini kot po obsegu."

"Primerjati moje magistrsko delo in diplomsko delo Jezerškove je kot primerjati mizo in stol, ter ob tem trditi, da je miza plagiat stola, ker imata oba štiri noge in enake vijake," je ponazoril.

Zaradi zadeve, ki jo je Ambrožič poimenoval afera "poseben računalniški program", je predsednik PS Zoran Janković poslancu prejšnji teden dal na izbiro, da sam odstopi s funkcije ali pa bo o njegovi izključitvi iz stranke v torek odločal svet PS.

Ambrožič je danes povedal, da bo svetu stranke v torek predstavil svoja dejstva, na podlagi katerih naj ta sprejme odločitev glede njegove usode. Sam o odstopu ne razmišlja. "O odstopu ne razmišljam, ker stojim za svojimi navedbami," je zatrdil. Ocenjuje, da ga bo svet stranke podprl, zato o drugih funkcijah "trenutno ne razmišlja". Janković mu je namreč v primeru odstopa ponudil delovno mesto strokovnega sodelavca v poslanski skupini.

Na novinarski konferenci je Ambrožič med drugim tudi prebral pismo podpore profesorja Stojana Plesničarja, v katerem je ta zapisal, da je Ambrožičevo delo plod šestletnega znanstveno-raziskovalnega dela in rednih konzultacij z njim kot somentorjem.

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji