Vlada seznanjena z zaskrbljujočo sliko v Zgornjem Podravju

Sreda, 04 Julij 2012 18:04

0 Komentarjev

Vlada je na dopoldanskem delovnem posvetu v okviru obiska mariborske regije obravnavala gospodarske in socialne razmere v Podravju. Kot je na novinarski konferenci v Lenartu dejal premier Janez Janša, je bila regija s krizo prizadeta premosorazmerno s stanjem, v katerem je bila pred njo, deležna pa je bila manj pomoči od slovenskega povprečja.

Kljub temu predsednik vlade ugotavlja, da so si številna podjetja v kriznih razmerah pomagala sama in si opomogla, prav v njih pa danes leži ključna razvojna perspektiva regije. Omenil je tudi obisk podjetniškega inkubatorja Tovarna podjemov, kjer so jim predstavili nekatere rešitve, ki bi lahko v naslednjih letih predstavljale tudi preboj v evropskem in globalnem smislu. Vlada se bo po njegovih zagotovilih trudila, da bo kreirala takšno okolje, ki bo to omogočalo.

"Sicer pa tudi v tej regiji obstajajo nekatera strukturna neravnovesja, ki se kažejo v potrebi podjetij po določenih kvalifikacijah in delovni sili z določenimi izkušnjami. Regija ima okoli 90.000 zaposlenih in okoli 15.000 brezposelnih, kljub tej številki pa mnoga podjetja neuspešno iščejo kovinarje, strojnike, turistične delavce in podobno, ker jih ni," ugotavlja Janša.

V srečanjih z gospodarstveniki, obrtniki, načrtovalci razvoja, predstojniki različnih inštitucij in župani so predstavniki vlade opozarjali tudi na to, da se bliža tudi začetek nove finančne perspektive. Kot je dejal predsednik vlade, podravska regija sodi v vzhodno kohezijsko regijo, kar pomeni, da bo tudi v prihodnji evropski finančni perspektivi na razpolago celoten kohezijski paket.

Omenjena sredstva bodo po njegovih besedah znatna in jih bo Slovenija imela v celoti na razpolago takoj, zato se splača že zdaj pristopiti k pripravi programov in usklajevanje v primerih, ko bo šlo za sodelovanje več manjših občin, zato da bomo ta sredstva lahko čim prej počrpali, je dejal. Glede na finančno sušo doma in glede na razmere v nekaterih precej zadolženih občinah regije, bo ta evropski denar velik del realnih sredstev, ki bodo na razpolago, je še povedal Janša.

Žerjav: Regija potrebuje investicije "bolj kot Sahara vode"

Gospodarski minister Radovan Žerjav je ocenil, da regija potrebuje investicije "bolj kot Sahara vode". Za nekatere bo po njegovih besedah v naslednjih mesecih treba poiskati primerne rešitve in ob tem izpostavil zlasti razvoj mariborskega letališča v povezavi z logistično platformo in morebitno oživitev avtomobilske ter lesne industrije.

"Kljub težavam, ki jih je Maribor preživel v preteklih letih, še vedno obstaja potencial, s katerim bi lahko spodbudili tudi te dejavnosti," je dejal Žerjav in dodal, da so ukrepi vlade, ki so jih sprejeli za povečanje investicij, pravi, zato upa, da se bodo te tudi v tej regiji v prihodnje spodbudile. Minister je kot pozitivno zgodbo regije izpostavil tudi področje turizma.

Žerjav je dodal, da so obiskali tudi nekaj zelo pozitivnih primerov, in izpostavil predvsem podjetja Lumar, Impol in Ledinek, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram z zdravim in razumnim podjetniškim pristopom kljubujejo krizi. Razlog za to je po njegovem tudi dejstvo, da se ukvarjajo z poslom, ne pa z zadevami, ki v podjetništvu preprosto ne sodijo.

Černač: V dolgoročnih razvojnih programih vlade je za regijo predvidenih 82 projektov

Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač pa je dodal, da je v dolgoročnih razvojnih programih vlade za regijo predvidenih 82 projektov v skupni vrednosti več kot milijarde evrov, od tega je 22 sofinanciranih iz evropskega denarja v višini 386 milijonov evrov.

V glavnem gre za železniške in cestne projekte, v Mariboru pa tudi za projekt modernizacije letališke infrastrukture. Na energetskem področju je omenil predvsem investicije Dravskih elektrarn Maribor (DEM), kjer zaključujejo prenovo Zlatoličja in pripravljajo začetek gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak.

Minister Vizjak Centru za socialno delo Maribor obljubil kadrovsko pomoč

Finančni minister Janez Šušteršič je obiskal Novo kreditno banko Maribor. Kot je dejal, banka potrebuje dokapitalizacijo, zato je bil sprejet akcijski načrt, pri katerem gre v glavnem za prodajo nebančnih naložb in poskus pridobitve dodatnega kapitala preko finančnih trgov, medtem ko bo država pomagala le v skrajni sili.

Minister za delo Andrej Vizjak je obiskal mariborski center za socialno delo, ki velja za največjega v državi. Ob tem je ocenil, da je socialna slika območja zaskrbljujoča, centru pa obljubil kadrovsko pomoč.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je obiskal Univerzitetni klinični center Maribor, kjer si je ogledal potek nekaterih investicij. Nedelujoči mamograf bi po njegovih ocenah lahko začel delati do konca leta.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk se je ustavil v zavodu Maribor 2012, kjer so mu predstavili Evropsko prestolnico kulture (EPK), nič konkretnega pa ni bilo rečenega o prihodnosti omenjenega zavoda. V zvezi z napovedanim združevanjem srednjih šol v Mariboru pa je povedal, da so našli kompromisno rešitev v obliki nekakšnega srednješolskega holdinga, po katerem naj bi bil "volk sit in koza cela".

Mariborski župan Franc Kangler je vladni obisk označil kot zelo pozitiven. Posebej je izpostavil dogovor z ministrom za obrambo Alešem Hojsom glede zemljišč v lasti ministrstva, kjer občina načrtuje tekaško progo.

STA; P.J.