Vlada za pospešitev umeščanja objektov v prostor; sprejeti tudi številni drugi sklepi

Četrtek, 14 Junij 2012 23:17

0 Komentarjev

Vlada je na svoji 18. redni seji sprejela ukrepe za skrajšanje postopkov in zmanjšanje administriranja pri umeščanju objektov v prostor. Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom MzIP o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorih načrtov, potrdila aktivnosti in nadaljnjo dinamiko priprave državnih prostorskih načrtov, potrdila ukrepe za pospešitev priprave ter naložila  Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da izdela časovnico priprave posameznih državnih prostorskih načrtov vključno z določitvijo nosilcev posameznih nalog njihovih zadolžitev in odgovornosti za realizacijo.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor v okviru svojih pristojnosti koordinira postopke priprave državnih prostorskih načrtov. Trenutno je v pripravi v različnih fazah postopka 60 državnih prostorskih načrtov s področja prometne infrastrukture (ceste, železnice, letališča), energetske infrastrukture (daljnovodi, plinovodi, elektrarne), vodnogospodarskih ureditev in obrambe. Postopki priprave državnih prostorskih načrtov so obsežni in kompleksni, saj gre za urejanje prostorskih ureditev državnega pomena in proces, v katerem se srečujejo in na določenem območju usklajujejo številni interesi, zahteve in omejitve v prostoru, z namenom oblikovanja najbolj optimalne prostorske rešitve, ki je ekonomsko, družbeno in okoljsko sprejemljiva.

Problematika umeščanja v prostor pa je širša in zajema, poleg postopkov priprave državnih prostorskih načrtov, tudi prehodne faze, ki so povezane z umestitvijo načrtovane infrastrukture v strateške dokumente (resolucije, programe, strategije ipd.) ter fazami po sprejemu uredbe o državnem prostorskem načrtu – priprava projektov, pridobivanje gradbenih dovoljen, pridobivanje zemljišč.

Dinamika samega umeščanja v prostor je močno povezana tudi z dinamiko investicijskega načrtovanja in obvladovanjem celotnega projekta s strani investitorja.

Vlada ugotavlja, da so nekateri razlogi za zastoje v preteklih letih že odpravljeni, za hitrejše in učinkovitejše odvijanje postopkov priprave DPN pa je potrebno v predlaganih rokih sprejeti še naslednje ukrepe:

-               Zagotoviti ustrezno organizacijo in dosledno izvajanje zakonskih obveznosti po nosilcih urejanja prostora in drugih sodelujočih v postopkih priprave DPN,

-               priprava navodil povezanih s pripravo strokovnih podlag in vrednotenjem variant s področja urejanja voda, kmetijskih zemljišč, kulturne dediščine, ohranjanja narave in čezmejnih presoj vplivov na okolje,

-               priprava enotne vstopne točke za potrebe prostorskega načrtovanja v okviru prostorskega informacijskega sistema,

-               priprava najbolj nujnih sprememb ključnih zakonov, povezanih s racionalizacijo postopkov, vlogo nosilcev urejanja prostora in pridobivanjem zemljišč za gradnjo.

Vlada sprejela Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja

Vlada RS je sprejela Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja.

Uredba določa ukrepe in vrste državnih podpor v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ter druge ukrepe.

Uredba določa upravičence, upravičene stroške, pogoje, merila, postopke, višino sredstev in finančna merila za izvajanje naslednjih ukrepov:

• podpora za dokončanje komasacijskih postopkov,
• tehnična podpora kmetijskemu sektorju za informiranje in usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov,
• podpora za informiranje in usposabljanje na področju predelave in s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju,
• podpora delovanju nepridobitnih združenj, ki povezujejo društva podeželske mladine, podeželskih žensk in sindikat kmetov.

Namen izvajanja ukrepov po tej uredbi je ohranjanje kmetijske dejavnosti, ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ter spodbujanje združevanja in povezovanja zainteresiranih ljudi na podeželju v okviru informiranja in usposabljanja, kar prispeva tudi k boljši organiziranosti civilne iniciative in nevladnih organizacij v kmetijstvu.

Vlada se je seznanila z informacijo o začetku priprave Strategije razvoja Slovenije 2014–2020

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o začetku priprave Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 ter imenovala krovno skupino, ki je zadolžena za pripravo strategije. Krovni skupini bosta predsedovala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS mag. Radovan Žerjav ter direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj mag. Boštjan Vasle. Vlada RS je na isti seji ustanovila tudi šest delovnih skupin za razvojno načrtovanje.

Strategiji razvoja Slovenije 2006–2013 se izteka veljavnost, zato Vlada RS začenja s pripravami za pridobitev nove, sodobne strategije, v kateri bodo navedeni cilji razvoja Slovenije. Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 bo predvidoma sprejeta januarja 2013. V skladu z 11. členom Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/2010) sta za pripravo Strategije razvoja Slovenije pristojna Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS ter Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

Krovno skupino za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 sestavljajo:

• mag. Radovan Žerjav, minister, predsedujoči
• mag. Boštjan Vasle, direktor, sopredsedujoči
• mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka, namestnica predsedujočega,
• Suzana Lep Šimenko,
• dr. Alenka Kajzer,
• Lidija Apohal Vučkovič,
• Janez Kušar,
• dr. Ana Murn,
• mag. Franci Klužer,
• Klavdija Mihelj Korenika,
• mag. Duška Radovan,
• dr. Gorazd Justinek.

Krovna skupina, ki je zadolžena za vodenje procesa, ki bo v okviru javne in strokovne razprave prispeval k široko podprti opredelitvi vizije razvoja Slovenije, določitvi prednostnih področij nove strategije ter oblikovanju usmeritev in ukrepov za realizacijo vizije.

Koordinacija  na nacionalni ravni poteka v okviru delovanja delovnih skupin za razvojno načrtovanje, ki jih je na isti seji ustanovila Vlada RS:

1. delovna skupina – makroekonomski okvir in finančni sistem,
2. delovna skupina – znanje, konkurenčnost in trg dela,
3. delovna skupina – sociala in zdravje,
4. delovna skupina – infrastruktura,
5. delovna skupina – gospodarjenje z naravnimi viri,
6. delovna skupina – zagotavljanje osnovnih funkcij države.

Glavne naloge delovnih skupin so:

–                    usklajevanje razvojnega načrtovanja;

–                    priprava strateških in izvedbenih dokumentov razvojnega načrtovanja (sodelovanje pri pripravi Strategije razvoja Slovenije, priprava Programa državnih razvojnih prioritet in investicij, Partnerskega sporazuma in operativnih programov kohezijske politike);

–                    spremljanje razvojnega načrtovanja v času veljave in izvajanja strateških dokumentov.

Posamezne delovne skupine vodijo vsebinsko pristojni državni sekretarji, njihovi namestniki pa so predstavniki Sektorja za razvojno načrtovanje, spremljanje in vrednotenje Direktorata za evropsko kohezijsko politiko pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, ki so pristojni za tehnično in vsebinsko usklajevanje. V skupinah sodelujejo direktorji direktoratov oziroma njihovi namestniki.

Za proizvodne naprave na obnovljive vire energije merjenje bruto proizvedene električne energije ni več potrebno

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah Uredbe o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, ki prejemajo za proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru in podpore in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S spremembo Uredbe o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, ki prejemajo za proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru in podpore se  usklajujejo zahteve v zvezi s spremembami, narejenimi v Uredbi o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije, tako da za proizvodne naprave na obnovljive vire energije merjenje bruto proizvedene električne energije ne bo več potrebno.

Uskladitev Uredbe o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije z evropsko zakonodajo

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Izdajanje potrdil o izvoru sta pred letom 2009 že zahtevali  tako Direktiva 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, kot tudi Direktiva 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje.

Direktiva 2009/28/ES razveljavlja direktivo 2001/77/ES, zato je le-ta v 1. členu črtana in nadomeščena z direktivo 2009/28/ES. Novosti, ki ju je prinesla Direktiva 2009/28/ES v drugem in tretjem odstavku 15. člena sta, da je mogoče potrdila o izvoru uporabiti le v 12 mesecih od zadnjega dneva proizvodnje zadevne enote energije, za katero je bilo izdano potrdilo, ter da so po novem  potrdila o izvoru standardne velikosti 1 MWh. Zaradi te uskladitve, ki je bila izvedena že v zadnji spremembi Energetskega zakona EZ-E, je potrebno uskladiti tudi podzakonski predpis. Predlog za spremembo uredbe zato usklajuje določbe za potrdila o izvoru glede standardne velikosti, njihove veljavnosti in  možnosti v zvezi z njihovo uporabo za proizvajalce električne energije.

V uredbi je bilo določeno, da je potrebno pri obeh vrstah proizvodnih naprav (tj. na OVE in SPTE) meriti bruto proizvodnjo električne energije. Pri proizvodnih napravah OVE ni potrebe po podatku o bruto proizvedeni električni energiji, ker se ugotavlja le, če je energija proizvedena iz OVE, kar potrjuje deklaracija, in je vedno vsa energija, ki gre v omrežje, upravičena do potrdil o izvoru. Zato v predlogu spremembe predlagamo, da se potrdila o izvoru izdajajo za proizvodne naprave OVE za neto, za proizvodne naprave SPTE pa za bruto proizvedeno električno energijo, kar je tudi skladno z evropskimi predpisi.

Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

Vlada RS je z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja dne 10.5.2012 sklenila Dogovor o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014.

Državni zbor RS je dne 11. 5. 2012 sprejel Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). ZUJF določa znižanje osnovnih plač javnim uslužbencem in funkcionarjem za 8%, odpravlja t.i. varovano plačo (A040) in odpravlja preostali dve četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev. Prav tako ZUJF odpravlja nesorazmerja za funkcionarje ter realizira v celoti določbe ZSPJS-L, na podlagi česar se bodo osnovne plače pravosodnim funkcionarjem obračunavale in izplačevale v skladu s plačnim razredom, v katerega so uvrščeni.  Istočasno predlog sprememb in dopolnitev uredbe pomeni tudi uskladitev z že uveljavljenimi predpisi v letu 2010 (Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-P), Zakon o sodniški službi, Zakon o državnem tožilstvu, Zakon o državnem pravobranilstvu, Zakon o urejanju trga dela, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, sprememba Pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2012).

Uredba o enotni metodologiji za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju kot tudi predlagana sprememba uredbe v skladu z zakonskim pooblastilom predpisuje le metodo izračuna plač v javnem sektorju. Uredba sama torej ne določa (in tudi ne more določati) vsebine materialnih pravic.

Vlada sprejela Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013

Vlada RS je na današnji seji sprejela Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014 (resolucija) je strateški dokument, ki določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini v Republiki Sloveniji od leta 2009 do 2014. Temeljna cilja tega dokumenta sta dva: (1) povezati ukrepe različnih ministrstev in (2) zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja v družini, na ravni njegovega prepoznavanja in preprečevanja. Konkretne naloge in dejavnosti za doseganje ciljev in izvajanje posameznih ukrepov so opredeljene v akcijskih načrtih. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 12. členu določa sprejetje dveletnih akcijskih načrtov, ki so izvedbeni akti resolucije za posamezno obdobje.

Za uresničevanje nalog iz akcijskega načrta in zagotovitev sredstev so odgovorni posamezni organi oziroma ministrstva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skupaj s člani medresorske delovne skupine pripravilo drugi akcijski načrt glede na cilje in strategije, ki so opredeljene v resoluciji.

Akcijski načrt za leti 2012 in 2013 vsebuje strategije za doseganje čim večje učinkovitosti s ključnim ciljem: zmanjševanje nasilja v družini in učinkovito osveščanje prebivalstva o nesprejemljivosti katerekoli oblike nasilja v družini in širši družbi nasploh. Prvi vsebinski sklop je namenjen preprečevanju in ozaveščanju širše javnosti in ogroženih skupin o nasilju, med katere zlasti spadajo otroci in starejši, ki so zaradi svoje osebne okoliščine še posebej ranljivi. V njem bo večina ukrepov namenjena aktivnejšemu ozaveščanju vsega prebivalstva o človekovih pravicah, prepoznavanju oblik nasilja in ukrepanju zoper njega, poleg tega pa bo kar nekaj nalog vključevalo ustrezno usposabljanje strokovnih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo z ranljivimi družbenimi skupinami.

Drugi vsebinski sklop je namenjen odpravi telesnega kaznovanja otrok in ponižujočega ravnanja z njimi, kar pomeni prizadevanja za uzakonitev prepovedi vsakršnega telesnega kaznovanja otrok, kar je tudi eden temeljnih ciljev Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov. Uzakonitev prepovedi telesnega kaznovanja otrok in ponižujočega ravnanja z njimi je predvidena v novi družinski zakonodaji. Hkrati s tem pa bo treba tudi ozaveščati otroke in vse, ki z njimi živijo in delajo, o prepovedi vseh oblik telesnega kaznovanja in ponižujočega ravnanja z njimi. V ta namen bodo natisnjene posebne zgibanke za vse osnovnošolske otroke v Sloveniji, s pomočjo katerih bodo pridobili temeljne informacije o vrstah nasilja in oblikah pomoči za žrtve in za povzročitelje nasilja. Zgibanke bodo prevedene v tuje jezike sosednjih držav, romski, angleški ter znakovni jezik, in bodo dostopne na spletni strani MDDSZ.

Prijavljanju in obravnavi nasilja v družini je namenjen tretji sklop. Z izboljšanjem medinstitucionalnega sodelovanja pristojnih organov in dodatnim izobraževanjem strokovnih delavcev bo mogoče zagotoviti čim boljšo pomoč žrtvam in najboljši način dela s povzročitelji nasilja. Eden ključnih ciljev resolucije in akcijskega načrta je tudi s pomočjo večje občutljivosti ljudi do te problematike skrajšati čas prijavljanja in odkrivanja povzročiteljev nasilnih dejanj, obenem pa je ena bistvenih nalog v tem sklopu tudi tesnejše sodelovanje pristojnih organov in sprotna analiza zapletenejših primerov nasilja.

Četrti sklop akcijskega načrta vsebuje znake različnih oblik pomoči za žrtve nasilja in strokovno delo za prevzemanje odgovornosti za nasilje povzročiteljev. Pri tem bo večji poudarek dan zagotovitvi pravočasnih namestitev za obe skupini, saj so nekatere ranljive družbene skupine zaradi posebnosti še posebej izpostavljene in ogrožene, mednje spadajo otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih.

Peti vsebinski sklop je namenjen raziskovanju tega pojava. V Sloveniji nismo nikoli periodično analizirali nasilja v družini, vse bolj pa se kaže potreba po raziskovalnih programih na to temo s poudarkom na ovrednotenju različnih področij in pristopov kakor tudi po vzpostavitvi nacionalnih kazalnikov, ki bodo primerljivi s podatki drugih evropskih držav.

Dveletni akcijski načrti kot izvajanje resolucije na sistemski ravni kažejo usklajenost med posameznimi organi za strokovno razpravo z vidika učinkovitih ukrepov za zmanjševanje nasilja v družini in družbi nasploh.

DPN za prenosni plinovod Lendava – Kidričevo

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Lendava – Kidričevo, ki se objavi na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Območje prostorske ureditve se nahaja na območju občin Lendava, Velika Polana, Črenšovci, Razkrižje, Ljutomer, Sveti Tomaž, Dornava, Juršinci, Hajdina, Videm, Kidričevo in mestne občine Ptuj.

Večji del bodoče trase načrtovanega plinovoda je načrtovan vzporedno z že obstoječim R 15, odstopanja se predvidena na območju Ptuja, Ljutomera in Lendave, kjer bo v prostor proti meji z Madžarsko, umeščen tudi popolnoma nov plinski koridor.

Načrtovani prenosni plinovod M9 Lendava–Kidričevo predstavlja slovenski odsek mednarodnega tranzitnega plinovoda, preko katerega bo v zahodno Evropo pritekel zemeljski plin ruskega izvora. Na madžarski odsek plinovoda bo načrtovani plinovod M9 priključen na slovensko madžarski meji na območju Lendave in se bo na kompresorski postaji Kidričevo priključil na slovensko prenosno plinovodno omrežje.

Poročilo o zaostankih na področju EU in na področju upravnih postopkov na II. stopnji

Vlada RS se ja na današnji seji seznanila z zaostanki na področju upravnih postopkov na II. stopnji in na področju EU zadev po ministrstvih in vladnih službah. Vlada RS se bo o zaostankih ponovno seznanila čez 6 mesecev.

Vlada sprejela program dela Rudnika živega srebra Idrija

Vlada RS je na današnji seji sprejela program dela Rudnika živega srebra Idrija, d. o. o. - v likvidaciji za leto 2012. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS bo rudniku zagotovilo 926.250,00 evrov za izvajanje letnega programa dela za leto 2012. Manjkajoča sredstva, potrebna za realizacijo letnega programa dela, bo rudnik zagotovil iz lastnih prihodkov iz poslovanja.

Poleg ostalih del, ki  jih mora družba v postopku redne likvidacije izvajati v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, mora družba v letošnjem letu izvesti tudi dela, ki so predvidena v programu »Vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring po končanih zapiralnih delih v rudniku živega srebra Idrija v zapiranju, d. o. o., za obdobje 2008–2012«, ki ga je Vlada RS sprejela 26. aprila 2007. Navedena dela je treba izvesti za zavarovanja okolja in preprečitev naravnih nesreč zaradi trajnega  prenehanja rudarjenja na podlagi Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku živega srebra Idrija. V ta dela sodijo vzdrževanje nezalitega dela jame  in  spremljava stanja, treba pa bo poravnati tudi rudarsko škodo. Navedena dela bo opravljalo 16  delavcev.

Vlada gospodarski družbi ZLATI VAL dodelila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu

Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo, s katero je gospodarski družbi ZLATI VAL, d.o.o. dodelila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v Izoli.

Vlada je na podlagi Zakona o igrah na srečo gospodarski družbi Zlati Val, d.o.o., Izola, dodelila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v turističnem naselju Belvedere nad Izolo.

Z dodelitvijo koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu se bo v turističnem naselju Izoli popestrila ponudba turističnega kompleksa, poleg tega bo to pozitivno vplivalo k dvigu kakovosti igralniške in obigralniške ponudbe v lokalni skupnosti in širši okolici.

Vlada je seznanila z Letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2011

Vlada RS se je seznanila z Letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2011.

Letno poročilo o izvajanju ukrepov na trgu dela v letu 2011 je pripravljeno na podlagi prvega odstavka 145. člena Zakona o urejanju trga dela. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s poročilom o izvajanju ukrepov enkrat letno seznani vlado in ostale socialne partnerje. Poročilo vsebuje podatke o izvajanju ukrepov v preteklem letu, o načrtovanih ukrepih v tekočem letu, o doseganju ciljev evropske politike zaposlovanja in povzetek opravljenih vrednotenj ukrepov in programov. Socialni partnerji v okviru Ekonomsko socialnega sveta nato o poročilu opravijo razpravo in podajo svoje mnenje.

V letu 2011 se je okrevanje gospodarstva upočasnilo, kar velja še zlasti za drugo polovico leta. Zunanjetrgovinska menjava se je pod vplivom slabših gospodarskih razmer v mednarodnem okolju in negotovih domačih razmer umirila, enako velja tudi za industrijsko proizvodnjo, poleg tega se je zmanjšala investicijska potrošnja. Še naprej je na nizki ravni gradbeništvo. Ker se je povečala nelikvidnost podjetij, se odpuščanje zaradi stečajev ni ustavilo. Razmere na trgu dela so se začele poslabševati v zadnjih mesecih leta 2008. Neugodna gibanja so se v letu 2009 nadaljevala, v prvih devetih mesecih leta 2010 pa sta se upadanje zaposlenosti in zviševanje brezposelnosti upočasnili. Ponovna hitra rast brezposelnosti je bila v zadnjem trimesečju leta 2010 in v prvih dveh mesecih leta 2011, nato pa ponovno od septembra naprej. Do konca leta 2011 se je brezposelnost zvišala na 112.754 oseb, v povprečju leta pa je bilo brezposelnih 110.692. V primerjavi z decembrom leta 2010 je bilo brezposelnih več za 2,5 %, povprečna brezposelnost pa je bila večja za 10,1 %. Spodbudno je, da je v letu 2011 ponovno naraščalo povpraševanje po delavcih, hkrati pa se je povečalo zaposlovanje brezposelnih. Delodajalci so prijavili 194.468 prostih delovnih mest, kar je 11,4 % več kot v letu 2010.

Sredstva, namenjena ukrepom države na trgu delo, se prilagajajo gospodarskemu stanju v državi glede na zaznane potrebe delodajalcev in iskalcev zaposlitve. V letu 2011 je bila celotna vrednost razpoložljivih sredstev nekoliko nižja kot v letu 2010, vendar še vedno višja od povprečja predhodnih let zaradi visoke stopnje brezposelnosti, predvsem pa zaradi spremenjene strukture brezposelnih in manjše ponudbe prostih delovnih mest na trgu dela, kar posledično pomeni potrebo po večji konkurenčnosti iskalcev zaposlitve. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ) se po obliki, namenu in cilju financirajo iz sredstev integralnega  proračuna, sredstev Evropskega socialnega sklada, v letu 2011 pa  je bil del sredstev zagotovljen  tudi iz Sklada za prilagoditev globalizaciji.

Smernice APZ za načrtovane ukrepe povzemajo ključne zahteve za izboljšanje učinkovitosti ukrepov APZ, ki so sicer izpostavljene v različnih nacionalnih dokumentih in predstavljajo bistvo aktivnosti v naslednjih štirih letih:

• prispevati k večji zaposlenosti in zaposljivosti starejših glede na to, da imamo v Sloveniji eno najnižjih stopenj zaposlenih v starostnem obdobju 55–64 let v EU;
• z izvajanjem ukrepa usposabljanje in izobraževanje prispevati k večji usposobljenosti aktivnega prebivalstva in s tem k možnosti, da zaseda produktivnejša delovna mesta, ki prinašajo večjo dodano vrednost;
• z razvojem družbenorazvojnih projektov (socialno podjetništvo, inovativni projekti, prenovljena javna dela) prispevati k večji možnosti zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela;
• s spodbujanjem zaposlovanja mladih zmanjševati segmentacijo mladih na trgu dela.

V letu 2012 se bo začelo izvajanje prenovljene aktivne politike zaposlovanja skladno z novimi smernicami in usmeritvami, kot jih zastavlja Zakon o urejanju trga dela.

Vlada RS se je seznanila s poročilom o delu NPU za leto 2011

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom o delu Nacionalnega preiskovalnega urada za leto 2011.

NPU je začel svoje delo leta 2010, zato je bilo to leto zaznamovano s kadrovskim popolnitvami in vzpostavitvijo materialnih možnosti za delo. V letu 2011 je bilo v središču pozornosti povezovanje različnega znanja, izkušenj in načinov, ki so jih v NPU prinesli  različni preiskovalci. Končane preiskave kaznivih dejanj kakor tudi te, ki še tečejo, dokazujejo, da je bila izbira za iskanje povezovanja izkušenj kriminalistične policije z izkušnjami na drugih področjih dobra.

Skladno s projektom ustanovitve NPU je po uvodnem usposabljanju delo začela tudi prva skupina sedemnajstih strokovnjakov, ki so se NPU pridružili z različnih področij dela zunaj kriminalistične policije. Iskanje in medsebojno dopolnjevanje različnega znanja in izkušenj sta izjemno zahtevni, a se je to že obrestovalo pri preiskovanju konkretnih primerov. Ob koncu leta 2011 je bilo zasedenih 54 od 77 sistemiziranih operativnih delovnih mest (70 %).

NPU izvaja predvsem preiskave na področju gospodarske kriminalitete in korupcije, kakor tudi mednarodne organizirane kriminalitete in krvnih deliktov. NPU je v minulem letu na novo odprl 56 dosjejev kaznivih dejanj (obravnavanih posameznih kompleksnih primerov) ter podal 47 kazenskih ovadb zoper 146 osumljencev in 21 poročil na državno tožilstvo, ko ni bilo pogojev za podajo kazenske ovadbe.

Z zaključenimi obravnavanimi kaznivimi dejanji je bila povzročena škoda v višini 45.526.042 evrov, kar je 25 % vse škode povzročene z gospodarskimi kaznivimi dejanji v letu 2011. NPU je predlagal začasno zavarovanje 15.685.273 evrov, kar je 30 % vsega zavarovanja v Sloveniji.

NPU bo tudi v prihodnje skupaj s svojimi partnerji nadaljeval iskanje odgovorov na izzive preiskovanja najzahtevnejših oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter drugih oblik resnega kriminala.

Vlada sprejela stališče do pobude za oceno ustavnosti členov Zakona o zemljiški knjigi

Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče do pobude za oceno ustavnosti členov Zakona o zemljiški knjigi in sicer, da  izpodbijane določbe Zakona o zemljiški knjigi niso v  neskladju z določbami Ustave RS.

Glavni očitki pobudnika so, da novela Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) omejuje položaj nepremičninskih družb, pri vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov, saj jih v razmerju do notarjev postavlja v podrejeni položaj. Pobudnik meni, da je zakon v delu, ki daje notarjem pooblastilo za pretvorbo zasebnih listin v elektronsko obliko in njihovo hrambo do pravnomočnosti, v nasprotju s 121. členom Ustave RS, saj fizične ali pravne osebe lahko dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave ter. V nasprotju s 22. in 23. členom Ustave RS naj bi bil tudi 125. a člen, saj prenaša na notarja pristojnost odločanja o popolnosti zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu podlaga.

Omejitve, ki se nanašajo na zastopnike v zemljiškoknjižnem postopku, niso novost. Ločiti je namreč treba med strankami v zemljiškoknjižnem postopku in njihovimi zakonitimi zastopniki in pooblaščenci. Zemljiškoknjižni postopek je sodni postopek.

Stališče Vlade RS je, da je določba, ki določa pooblaščence v zemljiškoknjižnem postopku v skladu z Ustavo RS, ki ureja svobodno gospodarsko pobudo. Ta namreč ni neomejena, saj se ta ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Iz te določbe je izpeljana določba 6. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da sme družba kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli, in da se z zakonom lahko določi, da posamezne gospodarske posle opravljajo le z zakonom določene družbe oziroma vrste družb ali drugih organizacij.

Že iz določb Zakona o pravdnem postopku, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja smiselno, je jasno pravilo, da je v primeru ko stranko zastopa pravna oseba  le-ta lahko le odvetniška družba. Zakon o odvetništvu pa v 2. členu določa, da proti plačilu pred sodiščem stranko lahko zastopa le odvetnik, razen če zakon ne določa drugače.

Ustava RS v drugem odstavku 137. člena določa notariatu poseben status. Notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Pri izvrševanju javnih pooblastil notar ne ravna le v interesu enega udeleženca, temveč v interesu vseh udeležencev notarskega opravila, in tako z zagotavljanjem pravne varnosti v civilnopravnih razmerjih izpolnjuje javni interes. Pristojnost notarja opredeljuje 2. člen Zakona o notariatu, ki določa: "Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon."

Zaradi obrazloženega posebnega statusa notarja vsebuje Zakon o zemljiški knjigi v 142. členu posebne določbe glede ravnanja z zasebnimi listinami, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Zato prenos navedenih pristojnosti ni v nasprotju s 121. členom Ustave RS. Dopustiti popolno liberalizacijo na področju samostojne pretvorbe in jamstva skladnosti fizičnega izvirnika zasebne listine z v elektronsko obliko pretvorjeno listino, je nedopustno iz razloga pravne varnosti pravnega prometa in možnosti zlorab.

Določba 125. a člena ne prenaša na notarja nobene pristojnosti glede vsebinskega odločanja o vloženem zemljiškoknjižnem predlogu in popolnosti listin, ki so podlaga predlogu. Notarjem navedena določba zakona ne daje diskrecijske pravice (in posredno možnosti vsebinskega odločanja o popolnosti listin, ki so podlaga zemljiškoknjižnemu predlogu in o morebitnih ovirah za vpis), saj mora notar tudi v primeru, če stranka vztraja pri vložitvi nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga, predlog zanj vseeno vložiti, stranko pa opozoriti na posledico − zavrženje predloga. Notarjeva dolžnost obvestitve o morebitni nepopolnosti predloga in posledici zavrženja je tako predvsem v razbremenitvi sodišč odločanja o nepopolnih predlogih, ki posledično vodijo v nove, kasnejše postopke. Vloga notarja je preventivna.

Uredba o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju uredbe Sveta (EU)

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o izdaji Uredbe o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju uredbe Sveta (EU).

Predlog uredbe skladno s Sklepom Sveta 2010/413/SZVP določa nekatere omejevalne ukrepe (embargo na orožje, prepoved vstopa), pristojne organe ter sankcije za kršitev določb te uredbe in uredbe Sveta (EU).

Izvajanje Strategije EU za Podonavje

Vlada RS je na današnji seji seznanila z Informacijo o stanju izvajanja Strategije EU za Podonavje.

Strategija EU za Podonavje je bila sprejeta na Evropskem svetu junija 2011. Do konca leta 2011 so sodelujoče države vzpostavile osnovno izvedbeno strukturo z imenovanjem nacionalne kontaktne točke in koordinatorjev prednostnih področij, katerih delovanje delno sofinancira tudi Evropska komisija.

Podonavska strategija sledi načelom finančne, institucionalne in zakonodajne nevtralnosti – torej sodelovanje brez novih institucij, brez novih zakonodajnih aktov in brez dodatnih sredstev iz proračuna EU. Bistvo makroregionalnega povezovanja namreč ni v ustvarjanju novih institucij oziroma iskanju novih načinov porabe proračuna EU, temveč v tesnejšem in bolj usklajenem sodelovanju obstoječih institucij in učinkovitejši uporabi obstoječih sredstev, tako evropskih, nacionalnih kot ostalih.

Ključ za uspeh makroregionalnih strategij EU je med drugim tudi v delu Usmerjevalnih odborov po posameznih prednostnih področjih delovanja. Nacionalni predstavniki morajo imeti ustrezno strokovno ekspertizo za oceno primernosti projektne ideje oz. predloga projekta v luči Podonavske strategije in mandat, da (meddržavne) projekte, ki pridobijo »pismo podpore« Podonavske strategije v nacionalnem merilu uvrstijo med prioritete razvojnega načrtovanja. Vključena pristojna ministrstva so zato pozvana, da najkasneje do 22. junija 2012 imenujejo ustrezne predstavnike za delovanje v okviru Usmerjevalnih odborov 9 prednostnih področij.

Vlada sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) glede datumov za prenos in uporabo ter datuma za razveljavitev nekaterih direktiv. RS Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES podpira.

Rok za prenos Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (v nadaljevanju: Direktiva 2009/138/ES) je 31. oktober 2012. Veljavne direktive o zavarovanju in pozavarovanju, ki se skupaj imenujejo Solventnost I, bodo razveljavljene z učinkom od 1. novembra 2012.

Komisija je 19. januarja 2011 sprejela predlog spremembe Direktive 2009/138/ES (v nadaljevanju: Predlog Omnibus II direktive), da bi upoštevala novo nadzorno strukturo za zavarovalniški sektor, zlasti ustanovitev Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Predlog Omnibus II direktive vsebuje tudi določbe za podaljšanje roka za prenos ter datumov za razveljavitev in začetek uporabe iz Direktive 2009/138/ES. Podaljšanje roka za prenos Direktive 2009/138/ES je bistveno za nemoten prehod na nov režim. Da bi lahko deloval v celoti, zahteva režim Solventnost II veliko delegiranih in izvedbenih aktov Komisije, ki urejajo pomembne tehnične podrobnosti. Veliko teh tako imenovanih predpisov na ravni 2 je tesno povezanih z direktivo Omnibus II in jih Komisija ne more predložiti pred njeno objavo.

Trenutno obstaja tveganje, da predlagana direktiva Omnibus II ne bo objavljena in tako ne bo začela veljati pred rokom za prenos Direktive 2009/138/ES, tj. 31. oktobra 2012. Če se ta datum ne spremeni, bi to pomenilo, da bi bilo treba okvirno direktivo izvajati brez prehodnih predpisov in drugih pomembnih prilagoditev iz direktive Omnibus II. Da bi se temu izognili in zagotovili pravno kontinuiteto veljavnih določb o solventnosti (Solventnost I) do začetka veljavnosti celotnega paketa Solventnost II, se v Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) glede datumov za prenos in uporabo ter datuma za razveljavitev nekaterih direktiv (v nadaljevanju: Predlog direktive) predlaga, da se zadevni rok za prenos iz Direktive 2009/138/ES podaljša do 30. junija 2013.

Pomembno je, da se nadzornikom ter zavarovalnicam oz. pozavarovalnicam zagotovi nekaj časa za pripravo na izvajanje Solventnosti II. Zato se v Predlogu direktive tudi predlaga, da se kot datum za začetek uporabe Solventnosti II določi 1. januar 2014. Tako bo mogoče pravočasno začeti postopek za nadzorno odobritev npr. za notranje modele in parametre družbe.

Poglavitne rešitve Predloga direktive:

- spremeni se datum za prenos Direktive 2009/138/ES na 30. junij 2013,

- datum začetka uporabe Solventnosti II  se zamakne na 1. januar 2014,

- datum za razveljavitev Solventnosti I se preloži na 1. januar 2014.

Vlada sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropsko investicijsko banko

Vlada RS je sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropsko investicijsko banko o izvajanju 4. člena Zakona o prenosu pokojninskih pravic Republike Slovenije in člena 79-1 Pravil sistema pokojninskega zavarovanja Evropske investicijske banke in potrdila predlagano delegacijo za pogajanja o sklenitvi sporazuma. Vlada je pooblastila Petra Pogačarja, generalnega direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, za podpis sporazuma. Delegacija Republike Slovenije bo v pogajanjih izhajala iz osnutka sporazuma ter iz stališč in sklepov vlade.

Državni zbor Republike Slovenije je leta 2010 sprejel Zakon o prenosu pokojninskih pravic (ZPPP), s katerim je bila podana pravna podlaga za izvajanje pravice do prenosa pokojninskih pravic za uslužbence v organih EU, za katere veljajo Kadrovski predpisi.

Že v času priprave ZPPP je bil s strani nekaterih institucij EU in mednarodnih organizacij pokazan interes, da bi takšna ureditev veljala tudi za njihove zaposlene. Tako je bil z ZPPP sprejet tudi 4. člen, ki določa, da vlada lahko sklene sporazum o prenosu pokojninskih pravic tudi z drugimi institucijami EU in mednarodnimi organizacijami, katerih zaposleni niso zavarovani v sistemu EU na podlagi Kadrovskih predpisov. V primeru sklenitve sporazuma se določbe tega zakona smiselno uporabljajo, v kolikor niso v nasprotju s sporazumom ali v sporazumu oziroma v njegovih izvedbenih aktih ni drugače določeno.

V letu 2011 je bila s strani Evropske investicijske banke (EIB) podana pobuda, da bi se uredila možnost prenašanja pokojninskih pravic, ki izhaja iz Kadrovskih in pokojninskih predpisov EIB. Na podlagi tega je bil v sodelovanju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in EIB pripravljen osnutek sporazuma med RS in EIB, ki bo omogočal prenose pokojninskih pravic za zaposlene v EIB.

V osnutku sporazuma je določeno, da se za prenose pokojninskih pravic uporabljajo določbe ZPPP, določene pa so predvsem tehnične, izvedbene podrobnosti, ki bodo omogočale nemotene prenose pokojninskih pravic. Tako se z osnutkom sporazuma ne razširja pravic iz Zakona o prenosu pokojninskih pravic in se ga tudi ne presega.

Vlada RS sprejema pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o policijskem sodelovanju

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da sprejema pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o policijskem sodelovanju.

Republika Slovenija in Republika Srbija še nimata sklenjenega dvostranskega sporazuma o policijskem sodelovanju. To področje je treba urediti, saj sodelovanje policij pomeni učinkovitejši boj proti najhujšim oblikam mednarodnega kriminala. Predlagani sporazum ureja najpomembnejša vprašanja, ki omogočajo sodelovanje policij v skupnem boju proti kriminalu.

Vlada podala soglasje k uveljavljanju glasovalnih pravic na redni seji skupščine družbe BSC Kranj

Vlada RS je na današnji seji podala soglasje Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije k uveljavljanju glasovalnih pravic na redni seji skupščine družbe BSC Kranj, d. o. o., ki bo 18. 6. 2012 ob 12. uri v Podjetniškem centru v Kranju.

Vlada RS je, na podlagi tretjega odstavka 28. člena Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 38/10, 18/11, 77/11 in 22/12), pristojna za izdajo soglasja Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki bo zastopala Republiko Slovenijo na redni seji skupščine družbe Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center, d. o. o., Kranj, ki bo 18. junija 2012.

Agencija izvršuje glasovalne pravice Republike Slovenije na način, kot je določen v Navodilu za glasovanje. Vlada RS soglaša, da v primeru nasprotnih ali dodatnih predlogov, pooblaščenec, ki bo uveljavljal glasovalne pravice, glasuje po lastni presoji v skladu z interesi Republike Slovenije.

Vlada povečala pravice porabe Ministrstvu za pravosodje in javno upravo in razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije

Vlada RS je na današnji seji Ministrstvu za pravosodje in javno upravo povečala pravice porabe na proračunski postavki namenskih sredstev EU Modernizacija pravosodnega sistema e–pravosodje v skupni višini 1.933.747 evrov. Sredstva za pokrivanje zgornjih obveznosti se zagotovijo na podlagi večjih prihodkov proračuna od načrtovanih iz sredstev Evropskega socialnega sklada iz finančne perspektive 2007 – 2013. Vlada je izvršila razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije na postavko Modernizacija pravosodnega sistema e–pravosodje – slovenska udeležba v skupni višini 341.250 evrov.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo potrebuje dodatna sredstva v okviru izvajanja operacije »e-pravosodje« iz prednostne usmeritve Učinkovita in uspešna javna uprava, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, iz Operativnega programa Razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Povečanje pravic porabe je nujno potrebno za nemoteno izvedbo operacije »e pravosodje« in učinkovitega črpanja sredstev evropske kohezijske politike.

V finančnem načrtu Ministrstva za pravosodje in javno upravo se zagotovijo dodatne pravice porabe na proračunskih postavkah Modernizacija pravosodnega sistema e - pravosodje – EU v višini 1.933.747 evrov in Modernizacija pravosodnega sistema e - pravosodje – slovenska udeležba v višini 341.250 evrov. Pravice porabe se bodo zagotovile v skladu z ZIPRS1112 na postavkah namenskih sredstev EU ter na podlagi ZJF za pripadajočo slovensko udeležbo iz sredstev splošne proračunske rezervacije za nemoteno in učinkovito izvedbo operacije »e-pravosodje« in črpanja sredstev evropske kohezijske politike.

Sklep o imenovanju direktorja Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke

Vlada RS je na današnji seji podala soglasje k imenovanju dr. Mateja Breznika, mag. farm., za direktorja Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) za dobo 5 let.

Dr. Matej Breznik je bil od leta 2007 direktor podjetja Biogen Idec, d. o. o., ­– podružnice ameriške multinacionalke, odgovoren za ustanovitev podjetja, vodenje sodelavcev in zagotavljanje dostopnosti in nemotene  oskrbe trga z zdravili. Med letoma 2004 in 2007 je bil kot direktor prodaje in direktor poslovne enote član vodstvene skupine podjetja GSK, d. o. o., ­– podružnice angleške multinacionalke Glaxo Smith Kline, med letoma 2002 in 2004 pa centralni produktni vodja v Krki, d. d., kjer je bil odgovoren za 25 trgov za program antibiotikov in antimikotikov.

Svet JAZMP je na seji 24. 5. 2012 sprejel sklep, da se za direktorja  JAZMP imenuje dr. Mateja Breznika, mag. farm., ki za delovno mesto direktorja izpolnjuje vse predpisane pogoje.

Vlada razrešila direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS in imenovala v.d. direktorja

Vlada RS je na današnji seji razrešila dolžnosti direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije ter za vršilko dolžnosti direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije imenovala mag. Janjo Garvas Hočevar.

Razrešitev in imenovanje članov nadzornega sveta Eko sklada

Vlada RS je na današnji seji z mesta članov nadzornega sveta Eko sklada Slovenskega okoljskega javnega sklada (Eko sklad) razrešila Vlasto Vivod, dr. Sama Kopača in mag. Janeza Kopača. Za člane nadzornega sveta Eko sklada je imenovala Zineto Vilman, predstavnico ministrstva za kmetijstvo in okolje, Igorja Drakslerja, predstavnika ministrstva za kmetijstvo in okolje in mag. Boruta Dolenca, predstavnik ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Novi člani svetov Javnega zavoda Triglavskega narodnega parka, Javnega zavoda Park Škocjanske jame in Javnega zavoda Krajinski park Kolpa

Vlada RS je na današnji seji, na predlog ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v Svet Triglavski narodni park imenovala mag. Duško Radovan.

Vlada je razrešila članico sveta Javnega zavoda Park Škocjanske jame Barbaro Mlakar, imenovano na predlog ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in na predlog istega ministrstva imenovala za članico sveta Barbaro Žižić.

Vlada je razrešila tudi članico sveta Javnega zavoda Krajinski park Kolpa Damjano Pečnik, imenovano na predlog ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in na predlog istega ministrstva v svet imenovala Barbaro Mlakar.

Vlada imenovala člane Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS

Vlada RS je za člane Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji imenovala Damijana Jagodica, Petra Svetino in dr. Tadeja Kotnika. Z dnem imenovanja novega Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji preneha mandat dosedanjim članom.

Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS) v zadnji noveli v 2. točki drugega odstavka 10. člena določa, da vlada imenuje in razrešuje tri člane Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Svet Fundacije) Predlagana kandidata za člana Sveta Fundacije Damijan Jagodic in Peter Svetina imata izkušnje s področja invalidskega varstva, dr. Tadej Kotnik pa s finančnega področja.

Vlada imenovala nova člana Sveta zavoda Slovenske turistične organizacije

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se z mesta člana Sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (STO) z dnem 1. 6. 2012 razrešita predstavnik Ministrstva za finance dr. Slaven Mićković in predstavnik Gospodarske zbornice Slovenija – Turistično gostinske zbornice Danilo Daneu. Za člana Sveta zavoda je Vlada RS za čas do poteka mandata Sveta zavoda imenovala predstavnika Ministrstva za finance RS dr. Ivana Toroša in predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije, predsednika Upravnega odbora Turistično gostinske zbornice, Zdravka Počivalška.

Sklep o ustanovitvi javnega zavoda STO in Statut javnega zavoda STO določata, da ima Svet zavoda 11 članov, ki jih imenuje ustanovitelj, in sicer:

-      sedem predstavnikov ustanovitelja, in sicer po enega na predlog ministrstva, pristojnega za finance; ministrstva, pristojnega za šolstvo in šport; ministrstva, pristojnega za kulturo; ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tri predstavnike na predlog ministrstva, pristojnega za turizem;

-      en predstavnik delavcev zavoda, ki ga izvolijo zaposleni izmed vseh zaposlenih v zavodu;

-      po eden predstavnik na predlog Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije.

Člane Sveta zavoda razreši ustanovitelj na predlog Sveta zavoda ali ministra, pristojnega za turizem.

Ker je član Sveta zavoda dr. Slaven Mićković v skladu z 38. členom Statuta javnega zavoda STO  zahteval razrešitev, je Ministrstvo za finance RS za novega člana predlagalo dr. Ivana Toroša, vodjo kabineta na tem ministrstvu.

Upravni odbor Turistično gostinske zbornice Slovenije je razrešil dosedanjega člana Sveta zavoda Slovenske turistične organizacije Danila Daneua in namesto njega imenoval novega predsednika Turistično gostinske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenija Zdravka Počivalška.

V skladu z navedenim je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS predlagalo Vladi RS, da razreši dr. Slavena Mićkovića in Danila Daneua ter imenuje nova člana dr. Ivana Toroša in Zdravka Počivalška.

Prenos stanovanj na SSRS in občine v luči reševanja stanovanjske problematike

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o dokončni ureditvi lastniško pravnih razmerij in prenesla na Stanovanjski sklad RS, javni sklad 450 stanovanj, ki so bila doslej v upravljanju različnih upravljavcev.

Vlada je neodplačno na občine prenesla tudi 90 nezasedenih stanovanj v občinah Novo mesto (13), Brežice (10), Postojna (10), Pivka (8), Bloke (8) Ilirska Bistrica (7), Vipava (7), Črnomelj (6), Lendava (4), Radeče (3), Gornja Radgona (2), Celje (2), Ig (1), Ptuj (1), Ribnica (1), Slovenska Bistrica (1) Vrhnika (1) in Šentilj (1).

Gre za stanovanja, ki so bila v upravljanju različnih upravljavcev (ministrstva) in izhajajo iz premoženja bivše JA. V večini primerov gre za stanovanja, ki so potrebna celovite ali delne obnove, v enem primeru (Občina Bloke) tudi za objekt, ki ga je potrebno porušiti in glede katerih vrsto let ni bilo mogoče urediti prenosov na zainteresirane občine.

Gre za prvi ukrep aktivacije obstoječega fonda stanovanjskih enot z namenom zagotavljanja zadostnega števila stanovanj za reševanje stanovanjske problematike po občinah.

Vlada je sprejela mnenje glede podelitve državne nagrade Ruske federacije slovenskim državljanom Marjanu Eberlincu, Janji Urbas in Juliji Mesarič

Vlada RS daje pozitivno mnenje k podelitvi državne nagrade Ruske federacije »Red prijateljstva« slovenskemu državljanu Marjanu Eberlincu in državne nagrade Ruske federacije »Medalja Puškina« slovenskima državljankama Janji Urbas in Juliji Mesarič ter ga posreduje Uradu predsednika Republike Slovenije.

Za velik prispevek k ovekovečenju spomina na preminule ruske vojake, podporo tradicionalnih slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem ter prispevanje h krepitvi prijateljstva in sodelovanja med RS in RF namerava predsedniku uprave Plinovodi d.o.o. Marjanu Eberlincu podeliti državno nagrado »Red prijateljstva«.

Za pomemben prispevek k ohranitvi in razvoju ruske kulture v tujini pa želi lektorico specialistko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani go. Janjo Urbas in direktorico Zavoda Vesela dRuščina go. Julijo Mesarič nagraditi z državno nagrado »Medalja Puškina«.

Akt o spremembah in dopolnitvah Akta ustanovitvi Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe

Vlada RS je na današnji seji sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Glede na nedavno reorganizacijo oziroma nova poimenovanja ministrstev v Vladi Republike Slovenije se predlaga sprememba 4. člena akta, ki upošteva navedeno reorganizacijo oziroma spremembo imen ministrstev. Poleg tega se v navedeni člen akta dodajajo nekateri novi organi, in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Urad Republike Slovenije za kemikalije (URSK). MIZKŠ se dodaja v skupino zaradi novih omejevalnih ukrepov, ki zadevajo tudi področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij (primer Sirije), za katero je pristojno to ministrstvo. URSJV se dodaja zaradi jedrske problematike, zaradi katere za nekatere države veljajo omejevalni ukrepi (zlasti za Iran in DLRK), URSK pa zaradi pristojnosti v zvezi z izvozom strateškega blaga, ki ga tudi lahko vključujejo omejevalni ukrepi..

Razrešitev in imenovanje vodje ter nekaterih članov in namestnikov članov Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe

Vlada RS je na današnji seji razrešila  vodjo Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe dr. Andraž Zidar, za novega vodjo SKSOU pa imenovala Roberta Kojc.

Akt v drugem odstavku 4. člena določa, iz predstavnikov katerih organov in institucij je sestavljena skupina. Vodi jo predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, ki ima namestnika, ki je član skupine iz istega ministrstva. Skupino sicer sestavljajo predstavniki ministrstev za finance, gospodarstvo, notranje zadeve, obrambo, okolje in prostor, pravosodje, promet, zdravje, zunanje zadeve, Banke Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Vsak od organov in institucij iz prejšnjega stavka ima v skupini enega člana in največ dva namestnika člana skupine.

Zaradi sprememb pri vodji skupine ter nekaterih članih in namestnikih članov iz posameznih institucij je Ministrstvo za zunanje zadeve na podlagi prvega odstavka 4. člena Akta ter kadrovskih predlogov zgoraj navedenih organov in institucij pripravilo predlog sklepa o razrešitvi oziroma imenovanju vodje ter nekaterih članov skupine in njihovih namestnikov, prav tako pa je spremenilo nazive nekaterih ministrstev v skladu z nedavno reorganizacijo Vlade RS.

Razrešitev in imenovanje članice Svetovalnega odbora ITF - Ustanova za krepitev človekove varnosti

Vlada RS je na današnji seji razrešila članico Svetovalnega odbora ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka Evropskega parlamenta, imenuje pa  članico Svetovalnega odbora ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti Zofijo Mazej Kukovič, poslanka Evropskega parlamenta.

Člani svetovalnega odbora so: predstavniki donatorjev, predstavniki ustanovitelja in druge osebe s strokovnim znanjem in z mednarodno priznanimi izkušnjami na področju humanitarnih zadev in razminiranja.

Svetovalni odbor ITF sestavljajo predstavniki naslednjih držav in organizacij: Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Češka, Danska, Francija, Hrvaška, Irska, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Katar, Kuvajt, Luksemburg, Nemčija, Norveška, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija, ZDA, Croatia Without Mines, Geneva International Centre for Humanitarian Demining, Rdeči Križ Slovenije, SPEM, Survey Action Center, United Nations Development Program in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča.

Slovenija v okviru nacionalne kvote v svetovalni odbor ITF imenuje dva člana. Razrešitev dosedanje članice Svetovalnega odbora ITF dr. Romane Jordan Cizelj se izvede na podlagi njene prošnje. Imenuje se nova članica Svetovalnega odbora ITF Zofija Mazej Kukovič. Drugi predstavnik Slovenije v Svetovalnem odboru ITF je dr. Boris Frlec.

Ustanovitev Medresorske komisije za napotitev oseb v misije in mednarodne organizacije ter imenovanje njenih članov in namestnikov

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o  ukinitvi  napotitev oseb v misije in mednarodne organizacije in razrešila člane medresorske komisije ter njihove namestnike.

Zakon o napotitvah oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije določa obstoj in delovanje medresorske komisije, ki skrbi za oblikovanje in izvajanje politike napotitve oseb iz Republike Slovenije v misijo in mednarodno organizacijo. Minister, pristojen za zunanje zadeve, na podlagi Zakona o napotitvah oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, predlaga člane medresorske komisije na predlog predstojnikov ministrstev.

Predsednik medresorske komisije izmed članov medresorske komisije imenuje Izbirne komisije ki glede na področje, ki ga pokrivajo vodijo postopke napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije.

Ponovna vzpostavitev medresorske komisije je nujno potrebna zaradi izvajanja postopkov napotitev, kot to določa Zakon o napotitvah oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Z ukinitvijo medresorske komisije namreč ni več organa, ki bi izvrševal naloge opredeljene v Zakonu o napotitvah oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije.

Zaradi ukinitve medresorske komisije in s tem razrešitve članov medresorske komisije ter zaradi  kadrovskih sprememb, ki so delno tudi posledica sprememb vladnih resorjev (ministrstev in vladnih služb), je potrebno izvesti imenovanja novih članov.

Pristojna ministrstva, ki po Zakonu o napotitvah oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije predlagajo napotitev oseb iz Republike Slovenije v misijo in mednarodno organizacijo, so bila pozvana, da Ministrstvu za zunanje zadeve posredujejo predloge članov medresorske komisije ter njihovih namestnikov.

Ustanovljena delovna skupina MDS-ISARR

Vlada RS  je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za pripravo analize o možnostih združevanja obstoječih informacijskih sistemov državne uprave za postavitev optimalnega informacijskega sistema za evropsko kohezijsko politiko v programskem obdobju 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu MDS-ISARR).

Osnovni namen imenovanja medresorske delovne skupine je priprava izhodišč za nadgradnjo obstoječega in vzpostavitev informacijskega sistema za evropsko kohezijsko politiko v programskem obdobju 2014-2020 v skladu z zahtevami iz predloga novih evropskih uredb za izvajanje skladov evropske kohezijske politike v navedenem obdobju.

Člani medresorske delovne skupine so predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Ministrstva za finance RS ter predstavniki ostalih ministrstev v vlogi posredniškega telesa:  Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS,  Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, Ministrstva za pravosodje in javno upravo RS, Ministrstva za zdravje RS, Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS ter  Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS.

Novi člani skupnega delovnega telesa za varstvo pred škodljivimi rastlinami

Vlada RS je na današnji seji sprejela Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi, sestavi in načinu dela skupnega delovnega telesa za varstvo pred škodljivimi rastlinami.

V strokovno komisijo za varstvo pred škodljivimi rastlinami, ki jo sestavlja 7 članov in njihovih namestnikov, je imenovala naslednje predstavnike:

- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: član - Vlasta Knapič, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Fitosanitarna uprava RS, namestnik - dr. Mario Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.

- Ministrstvo kmetijstvo in okolje: član - dr. Branka Tavzes, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje; namestnik – mag. Mateja Žvikart, Zavod RS za varstvo narave.

- Ministrstvo za zdravje: član - dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje; namestnik - Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje.

- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: član - mag. Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor; namestnik - Matjaž Zagorc, Slovenske železnice d.o.o., PE Infrastruktura.

- Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport: član - mag. Marta Šabec, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; namestnik - dr. Janez Slak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost.

- Ministrstvo za obrambo: član - Franja Turk Stojanovič, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje; namestnik – Slavko Šipec, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje.

- Ministrstvo za pravosodje in javno upravo: član – Marko Drofenik, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo; namestnik – mag. Franci Žohar, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin ureja izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja neofitnih rastlinskih vrst, ki se po vnosu na ozemlje Republike Slovenije širijo kot plevelne vrste neposredno na kmetijska zemljišča ali pa se prej naselijo v naravne rastlinske združbe, kjer ogrožajo ekosisteme, habitate ali druge vrste. Zaradi množičnega izbruha lahko povzročajo gospodarsko škodo v kmetijstvu ali pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega materiala rastlin ali povzročajo drug nesprejemljiv gospodarski, okoljski ali družbeni vpliv.

Vlada o razrešitvi in imenovanju člana Nadzornega odbora Regionalne ustanove Center za podporo razvoju e-upravljanja

Vlada RS je sprejela razrešitev prejšnjega in imenovala novega člana Nadzornega odbora Regionalne ustanove Center za podporo razvoju e-upravljanja.

Center za podporo razvoju e-upravljanja (v nadaljevanju CeGD) je regionalna neprofitna ustanova v formi javno-zasebnega partnerstva, ustanovljena v januarju 2008 s strani osmih deležnikov, med katerimi je Vlada Republike Slovenije formalna ustanoviteljica CeGD.

Omenjenih osem deležnikov se je na podlagi Memoranduma o soglasju o ustanovitvi Centra za razvoj e-upravljanja za Jugovzhodno Evropo zavezalo prispevati sredstva za delovanje centra. S tem so pridobili pravico glasovanja v nadzornem odboru in upravi, ki se nanaša na potrditev vodstvenih organov, programa dela in potrjevanja finančnega načrta.

Sklep o ustanovitvi Regionalne ustanove – Center za podporo razvoju e-upravljanja in Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa ustanovitvi Regionalne ustanove – Center za podporo razvoju e-upravljanja v 16. členu določa, da člane Nadzornega odbora imenujejo pristojni organi držav, mednarodnih organizacij in drugih organizacij, ki z donacijami ali na drug ustrezen način sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za delovanje ustanove, vsaka stran imenuje enega člana.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo kot formalni ustanovitelj ustanove predlaga oz. razreši člana Nadzornega odbora v ustanovi CeGD, in sicer:

• razreši se dosedanji član dr. Aleš Dobnikar, višji sekretar, Služba za mednarodno sodelovanje, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

• imenuje se nov član Dušan Kričej, v.d. generalnega direktorja Direktorata za informatiko in e-storitve, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

Odgovor na vprašanja državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z imenovanjem članov Zdravstvenega sveta

Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo odgovora na vprašanja državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z imenovanjem Zdravstvenega sveta in predstavnika zdravstvene nege v njem.

Ministrstvo za zdravje se je ves čas zavedalo pomembnosti umestitve predstavnika zdravstvene nege v Zdravstveni svet in ni bil namerno izpuščen. V roku, ko je bilo potrebno imenovati člane Zdravstvenega sveta, še ni bila določena oblika in sestava novega posvetovalnega organa s področja zdravstvene nege, zato ministrstvo ni predlagalo predstavnika zdravstvene nege v Zdravstveni svet. Po sprejemu odločitve o ustanovitvi Strateškega sveta za področje zdravstvene in babiške nege pa je ministrstvo takoj pristopilo k spremembi Pravilnika o Zdravstvenem svetu (Uradni list RS, št. 88/01, 40/06, 8/09 in 11/11). Strateški svet bo posvetovalni organ ministra na področju zdravstvene in babiške nege, predsednik Strateškega sveta pa bo imenovan tudi kot član Zdravstvenega sveta.

Ministrstvo za zdravje se zaveda pomena vseh strok, ki delujejo na področju zdravstva, torej tudi zdravstvene in babiške nege, in soglaša, da stroka zdravstvene in babiške nege predstavlja pomemben samostojen segment zdravstvenega varstva. Ravno zaradi navedenega je Ministrstvo za zdravje predvidelo spremembe tega področja. Sprememba Pravilnika o Zdravstvenem svetu bo pripravljena predvidoma v začetku meseca junija. S predlagano spremembo pravilnika bo področju zdravstvene in babiške nege dana dodatna mera samostojnosti in celovite urejenosti, saj bo uredila neposredno pravno podlago za ustanovitev Strateškega sveta za področje zdravstvene in babiške nege. Naloge Strateškega sveta bodo skrb za zagotavljanje in izvajanje dobrih kliničnih praks s področja zdravstvene in babiške nege, predlaganje usmeritev pri pripravi predpisov z njihovega področja, predlaganje smernic in protokolov za učinkovito ter varno izvajanje zdravstvene in babiške nege in druge.

V skladu s prvo alineo 4. člena veljavnega Pravilnika o Zdravstvenem svetu (Uradni list RS, št. 88/01, 40/06, 8/09 in 11/11) se v Zdravstveni svet imenuje osem članov iz vrst višjih svetnikov, svetnikov, fakultetnih učiteljev in drugih strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva (zastopanost vseh treh ravni zdravstvenega varstva, od strok pa medicina, farmacija in zdravstvena nega). Ugotovljeno je bilo, da so vsi, z zadnjim sklepom Vlade RS imenovani člani, fakultetni učitelji (eden je bil izvoljen v naziv docenta, vsi ostali imajo naziv profesorja), eden od njih je svetnik in eden višji svetnik. Prav tako je potrebno poudariti, da gre za najvišje strokovnjake v svojih specialnostih (trije specialisti kardiologije, specialist abdominalne kirurgije, specialist nevrologije, specialist pediatrije, specialist stomatologije in doktorica farmacije). Zastopanost vseh treh ravni zdravstvenega varstva je zagotovljena v celotni sestavi Zdravstvenega sveta, s predlagano novo ureditvijo za področje zdravstvene in babiške nege in imenovanjem predstavnika za člana Zdravstvenega sveta pa bo zagotovljena tudi zastopanost vseh navedenih strok (medicine, farmacije in zdravstvene nege).

Vlada sprejela sklep o izločitvi direktorja Urada za varstvo konkurence RS iz vodenja ter odločanja v zadevi priglasitve koncentracije priglasitelja podjetja Gratel, d. o. o.

Vlada RS je sprejela sklep o izločitvi direktorja Urada RS za varstvo konkurence Damjana Matičiča od vodenja in odločanja v upravni zadevi: priglasitev koncentracije, ki je nastala s pridobitvijo kontrole podjetja Gratel gradbeništvo, telekomunikacije, inženiring, trgovina, storitve, d. o. o., iz Kranja nad podjetjem T-2 družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme, d. o. o., iz Maribora.

Podjetje Gratel, d. o. o., je priglasitelj zgoraj navedene koncentracije in s tem stranka v postopku. Za zastopanje v postopku pred Uradom za varstvo konkurence RS je stranka pooblastila Odvetniško pisarno Soršak. Odvetnik Jani Soršak je tudi oseba za stike v navedeni odvetniški pisarni.

Direktor Urada se s pooblaščencem podjetja, ki je priglasilo koncentracijo, odvetnikom Janijem Soršakom, osebno pozna ter ima z njim pogoste stike, zato meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost v predmetni zadevi.

Da bi odpravili dvom o nepristranskosti odločanja v konkretni upravni zadevi, je Vlada RS odločila o izločitvi.

Namesto izločene osebe bo opravljala posamezna dejanja v postopku ali vodila celoten postopek oziroma odločila v zadevi mag. Dajana Muženič Abramovič, javna uslužbenka, zaposlena na Uradu za varstvo konkurence RS.

Vir: Ukom, M. B.

P. S. Celotno sporočilo za javnost objavljamo kot zanimivost, saj je iz njega razvidno, o čem vse odloča vlada.