Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Noveli zakona o tožilstvu zelena luč odbora za notranje zadeveČlani odbora za notranje zadeve so z osmimi glasovi za in šestimi proti odločili, da državnemu zboru predlagajo, naj sprejme predlog novele zakona o državnem tožilstvu. Predlagatelj meni, da je novela potrebna zaradi uskladitve prenosa pristojnosti nad tožilstvom. Opozicija noveli nasprotuje.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt je v imenu predlagatelja pojasnil, da novela poleg uskladitve prenosa pristojnosti tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve ureja tudi druge nejasne in pomanjkljive določbe.

Novela tako odpravlja obvezno posvetovanje vodje državnega tožilstva s kolegijem o ustreznosti kandidatov za državnega tožilca. Ta sedaj veljavna obveza po Maroltovih besedah po nepotrebnem obremenjuje tožilce in ne sodi v nabor njihovih nalog.

Prav tako se izdaja pravilnikov, povezanih z državnim tožilstvom, prenaša na ministra za notranje zadeve. Za izobraževanje tožilcev bo še naprej pristojen center za izobraževanje v pravosodju, vendar bo ta moral pridobiti predhodno mnenje notranjega ministra. Nekatera usposabljanja bodo potekala tudi v okviru ministrstva za notranje zadeve. Novela obenem ureja še področje podelitve priznanj tožilcev ob dnevu pravosodja in natančneje opredeljuje pogoje za mirovanje funkcije, je še povedal Marolt.

Dodal je, da predlog novele ne vsebuje obsežnejših sprememb, za izvedo te novele tudi niso potrebni nobeni posebni pripravljalni postopki.

Iz vrst koalicijskih poslancev je v razpravi sodeloval le Jožef Jerovšek (SDS), ki meni, da spremembe prinašajo izboljšavo, hkrati pa se zaveda, da sedanja sprememba tega zakona zagotovo ni zadnja. Po njegovih besedah predlagane spremembe izhajajo iz preizkusa zakona v praksi.

Ker so opozicijski poslanci med razpravo večkrat opozorili, da bi ukinitev obveznega posvetovanja glede ustreznosti kandidatov za tožilce lahko pomenila večjo možnost vplivanja na postopek izbire tožilcev, je Jerovšek menil, da so take navedbe "več kot insinuiranje in se človek samo čudi, da do tega prihaja ob taki minimalni spremembi zakona". Jožef Kavtičnik iz Pozitivne Slovenije mu je odgovoril, da so le želeli opozoriti na koncentracijo moči v eni osebi in da ni šlo za insinuacije ter da vedo, "kdo v DZ dela insinuacije in konstrukte".

Opozicijski poslanci so podporo zakonu sicer odrekli že zato, ker se z njim usklajuje prenos tožilstva pod notranje ministrstvo, temu pa v opoziciji nasprotujejo. Majda Potrata (SD) je tudi spomnila, da je zakon o vladi, ki ta prenos opredeljuje, v ustavni presoji. Borut Ambrožič (Pozitivna Slovenija) je dodal, da gre za število nepotrebnih organizacijskih sprememb, ki sploh ne bi bile potrebne, če se prenos ne bi zgodil.

Jerovšek je nadaljeval, da spreminjamo zakone zato, da bo "zmagala pravica, ne da bodo zmagovali botri". Poslanci iz vrst Pozitivne Slovenije pa so ob tem poudarili, da se je pod zahtevo za preiskavo Zorana Jankovića glede Mercatorja podpisal tožilec Jaka Brezigar, sin nekdanje generalne državne tožilke in sedanje državne sekretarke na notranjem ministrstvu Barbare Brezigar.

Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) je opozorila, da je Brezigarjeva simpatizerka SDS in da bi bilo smiselno, da pregon opravi nekdo drug. Jerovšek pa ji je očital, da se zavzema za prepoved opravljanja poklica zaradi funkcije tožilčeve matere.

STA, L.K.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji