Člani odbora za notranje zadeve so z osmimi glasovi za in šestimi proti odločili, da državnemu zboru predlagajo, naj sprejme predlog novele zakona o državnem tožilstvu. Predlagatelj meni, da je novela potrebna zaradi uskladitve prenosa pristojnosti nad tožilstvom. Opozicija noveli nasprotuje.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt je v imenu predlagatelja pojasnil, da novela poleg uskladitve prenosa pristojnosti tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve ureja tudi druge nejasne in pomanjkljive določbe.
Novela tako odpravlja obvezno posvetovanje vodje državnega tožilstva s kolegijem o ustreznosti kandidatov za državnega tožilca. Ta sedaj veljavna obveza po Maroltovih besedah po nepotrebnem obremenjuje tožilce in ne sodi v nabor njihovih nalog.
Prav tako se izdaja pravilnikov, povezanih z državnim tožilstvom, prenaša na ministra za notranje zadeve. Za izobraževanje tožilcev bo še naprej pristojen center za izobraževanje v pravosodju, vendar bo ta moral pridobiti predhodno mnenje notranjega ministra. Nekatera usposabljanja bodo potekala tudi v okviru ministrstva za notranje zadeve. Novela obenem ureja še področje podelitve priznanj tožilcev ob dnevu pravosodja in natančneje opredeljuje pogoje za mirovanje funkcije, je še povedal Marolt.
Dodal je, da predlog novele ne vsebuje obsežnejših sprememb, za izvedo te novele tudi niso potrebni nobeni posebni pripravljalni postopki.
Iz vrst koalicijskih poslancev je v razpravi sodeloval le Jožef Jerovšek (SDS), ki meni, da spremembe prinašajo izboljšavo, hkrati pa se zaveda, da sedanja sprememba tega zakona zagotovo ni zadnja. Po njegovih besedah predlagane spremembe izhajajo iz preizkusa zakona v praksi.
Ker so opozicijski poslanci med razpravo večkrat opozorili, da bi ukinitev obveznega posvetovanja glede ustreznosti kandidatov za tožilce lahko pomenila večjo možnost vplivanja na postopek izbire tožilcev, je Jerovšek menil, da so take navedbe "več kot insinuiranje in se človek samo čudi, da do tega prihaja ob taki minimalni spremembi zakona". Jožef Kavtičnik iz Pozitivne Slovenije mu je odgovoril, da so le želeli opozoriti na koncentracijo moči v eni osebi in da ni šlo za insinuacije ter da vedo, "kdo v DZ dela insinuacije in konstrukte".
Opozicijski poslanci so podporo zakonu sicer odrekli že zato, ker se z njim usklajuje prenos tožilstva pod notranje ministrstvo, temu pa v opoziciji nasprotujejo. Majda Potrata (SD) je tudi spomnila, da je zakon o vladi, ki ta prenos opredeljuje, v ustavni presoji. Borut Ambrožič (Pozitivna Slovenija) je dodal, da gre za število nepotrebnih organizacijskih sprememb, ki sploh ne bi bile potrebne, če se prenos ne bi zgodil.
Jerovšek je nadaljeval, da spreminjamo zakone zato, da bo "zmagala pravica, ne da bodo zmagovali botri". Poslanci iz vrst Pozitivne Slovenije pa so ob tem poudarili, da se je pod zahtevo za preiskavo Zorana Jankovića glede Mercatorja podpisal tožilec Jaka Brezigar, sin nekdanje generalne državne tožilke in sedanje državne sekretarke na notranjem ministrstvu Barbare Brezigar.
Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) je opozorila, da je Brezigarjeva simpatizerka SDS in da bi bilo smiselno, da pregon opravi nekdo drug. Jerovšek pa ji je očital, da se zavzema za prepoved opravljanja poklica zaradi funkcije tožilčeve matere.
STA, L.K.