Erjavec napoveduje zapiranje nekaterih veleposlaništev

Sreda, 07 Marec 2012 12:23

1 Komentarjev

Zunanji minister Karl Erjavec je v pogovoru za oddajo Globus na TV Slovenija napovedal, da bodo letos v okviru racionalizacije diplomatske mreže začeli postopke zapiranja nekaterih veleposlaništev. Kot je pojasnil, gre zlasti za veleposlaništva v EU, saj so se cilji in interesi slovenske zunanje politike v zadnjih 20 letih spremenili.

Erjavec je poudaril, da se danes interes slovenske zunanje politike seli zunaj EU, saj se tudi finančni in kapitalski centri moči selijo s severa na jug in zahoda na vzhod, zato je zelo pomembno sodelovanje s t.i. državami Brics. Po njegovem mnenju je smiselno, da diplomatsko mrežo širimo na območja, kjer je kapital in kjer je možno gospodarsko sodelovanje.

Pri racionalizaciji diplomatske mreže je po Erjavčevih besedah potreben razmislek in v ta namen je ustanovil strateški svet za zunanjo politiko, ki ga vodi Andrej Rahten, vanj pa bodo vključeni tudi vsi nekdanji zunanji ministri. Kot je napovedal, bo svet poskušal določiti, kaj so glavni interesi in cilji slovenske zunanje politike v spremenjenem svetu.

Na vprašanje, ali se ni Slovenija s tem, ko je dosegla umik beloruskega poslovneža s seznama sankcij EU, odrekla načelnosti glede zaščite človekovih pravic v korist zaščite lastnih interesov, Erjavec odgovarja nikalno. Kot je pojasnil, je Slovenija ves čas podpirala sankcije proti Belorusiji, ne pa tudi liste, na kateri bi bil en sam poslovnež.

Erjavec pričakuje, da se bo na naslednjem zasedanju zunanjih ministrov EU seznam beloruskih poslovnežev, za katere bodo veljale sankcije, dopolnil še z imeni ostalih, ki zelo tesno sodelujejo z beloruskim predsednikom. Takrat bo Slovenija dala zeleno luč, je zatrdil.

Dodal je še, da je pri uvrstitvi omenjenega poslovneža na seznam sankcij posebej vztrajal poljski zunanji minister. Glede na to, da ima Poljska v Belorusiji za več milijard poslov, gre po njegovem mnenju pri tem za dvoličnost.

Erjavec je dejal, da se je zavzemal za ohranitev gospodarske diplomacije pod okriljem zunanjega ministrstva, ker je to podpirala tudi stroka. Gospodarska diplomacija je pod Mladiko prišla pred dvema letoma in odzivi gospodarstva so zelo pozitivni, zato ni potrebno spreminjati stvari, ki dobro tečejo, je poudaril.

Napovedal je, da bo ta vlada v odnosih s Hrvaško nadaljevala dosedanjo politiko, glavno vprašanje pa bo ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU. To bo po njegovih besedah politično vprašanje, vendar sam meni, da pri tem ne bi smelo priti do kakšnih zapletov. Pričakuje tudi, da bo arbitražno sodišče opravilo svoje delo.

Erjavec ne verjame, da bo hrvaški član arbitražnega sodišča Budislav Vukas, ki je znan po radikalnih stališčih, pred sodiščem lahko uveljavljal takšna stališča. Zato se mu zdi, da zahteva po Vukasovi izločitvi ne bi prispevala dodane vrednosti k reševanju spora.

Minister si želi, da bi mešana komisija o odprtih vprašanjih, ki je bila ustanovljena v času premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, nadaljevala delo, ker po njegovem mnenju ne bi bilo dobro, da bi zaprli le vprašanje meje, temveč tudi vsa ostala odprta vprašanja, kar je lahko temelj za poglobitev prijateljskih dvostranskih odnosov.

Odločitve nove vlade o razveljavitvi imenovanja Cirila Ribičiča in Dragice Wedam Lukič v Beneško komisijo Erjavec ni želel konkretno komentirati. Po njegovih besedah morajo vprašanje imenovanj prejšnje vlade v času, ko je opravljala tekoče posle, rešiti pravniki. Na vprašanje o primernosti obeh imenovanih omenjeni za položaj pa je dejal, da sta oba ugledna pravnika, ki ju spoštuje, "ni pa problem v imenovanju konkretnih oseb", ampak v dejanju vlade, ki naj bi takrat opravljala le tekoče posle.

Erjavec se zavzema za diplomatsko rešitev iranskega vprašanja, saj po njegovem mnenju vojaško posredovanje ne prinaša rezultatov, kar se je skozi zgodovino že večkrat pokazalo. Sam je glede tega vprašanja optimističen, zlasti po zadnji napovedi Irana, da se je pripravljen pogajati o svojem jedrskem programu. Kot je dejal, Slovenija nima nič proti, če je iranski jedrski program namenjen za civilne potrebe, v okviru EU pa zagovarja stališče, da je treba po diplomatski poti poiskati najbolj ustrezno rešitev.

Glede krize v Siriji Erjavec pravi, da bi umik sirskega predsednika Bašarja al Asada pomenil pot, ki bi vodila k mirni tranziciji. Veliko pričakuje od posredovanja nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, ki je bil nedavno imenovan za posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo.

Po Erjavčevih besedah je treba nadaljevati politične aktivnosti, vojaško vmešavanje pa bi pomenilo samo zaostritev krize. "Razmere v Siriji so zelo zapletene in potrebne bo še veliko politične modrosti za stabilizacijo razmer," je še dejal novi zunanji minister.

STA, G. B.