Sobota, 18 Maj 2013 21:32

Kot je za STA pojasnil predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Zoran Medved, naj bi šlo v primeru Korošca za šestmesečni suspenz in prepoved t. i. javljanj v živo v dnevnoinformativne oddaje TV Slovenija, prepoved pa naj bi izrekla odgovorna urednica TV Maribor Polona Pivec. O tem je danes poročal časnik Večer. "V takšni definiciji kazni je nekaj zelo narobe," opozarja Medved.

Po pisanju časnika je namreč Korošec v javljanju v živo ob sredinem obisku Bratuškove v Mariboru dejal: "Če sem pred leti ob obisku slovenskega premiera dejal, da ni povedal nič pametnega, lahko tokrat dodam, da ona ni povedala praktično ničesar, ne samo nič pametnega." Večer povzema še navedbe Pivčeve, ki je dejala, da je Korošca morala sankcionirati po opravljenem telefonskem pogovoru z odgovorno urednico informativnega programa RTVS Ksenijo Petrovčič Horvat.

Sobota, 18 Maj 2013 13:17

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v intervjuju za sobotno prilogo Večera povedala, da vlada razmišlja o sprožitvi pravnih postopkov zoper bonitetno hišo Moody's, ker da je neupravičeno posegla v izdajo slovenskih obveznic. Še prej bodo sicer vodstvu pisali in ga vprašali, zakaj je bilo tako, sama pa se zelo nagiba k temu, da bi tožili.

Tožba bi bila po besedah Bratuškove smiselna, "saj si tega, kar so si dovolili, ne sme dovoliti nobena bonitetna agencija". Finančno ministrstvo je bilo namreč po besedah Bratuškove z Moody's v stiku še preden so šli v prodajo obveznic, v bonitetni hiši pa niso "niti z besedo omenili", da bodo med prodajo obveznic objavili novo bonitetno oceno o Sloveniji. "Če bi bili to omenili, bi namreč finančni minister Uroš Čufer, ki zelo dobro pozna prodajo obveznic še iz službe v NLB, ne šel v prodajo," je dejala.

Neuradne ocene medijev, da Bruselj ni zadovoljen z nacionalnim reformnim programom, ki ga je morala v Bruselj predložiti vlada, premierka označuje kot špekulacije in poudarja, da bo treba na uradne ocene počakati do konca meseca. Dokument so po njenih besedah usklajevali tudi z Brusljem in ta je zdaj rekel, "da je dokument bistveno boljši od osnutka, ki smo jim ga poslali kak teden pred oddajo programa".

Sobota, 18 Maj 2013 09:06

Celjska vojašnica bo danes slovesno razglašena za Vojašnico Franca Rozmana - Staneta. Minister za obrambo Roman Jakič je odredbo o preimenovanju podpisal v četrtek, na današnji slovesnosti pa bo slavnostni govornik. Tako celjska vojašnica kot tudi ostale pa obiskovalcem danes odpirajo svoja vrata.

Do lanskega junija je ime po partizanskem komandantu nosila vojašnica v ljubljanskih Mostah. Tedanji minister za obrambo Aleš Hojs jo je sklenil preimenovati v vojašnico Edvarda Peperka, ki je umrl med desetdnevno vojno leta 1991.

Hojs je po Jakičevem mnenju storil napako, "ko je izbrisal enega narodnega heroja", komandanta Staneta, zato je odločil, da bo po njem poimenoval eno od vojašnic s krajevnim imenom.

Slovenske vojašnice sicer ob dnevu Slovenske vojske, ki ga obeležujemo 15. maja, obiskovalcem že tradicionalno odprejo svoja vrata. Tako si bo minister po slovesnosti v spremstvu načelnika Generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča ogledal celjsko vojašnico.

Poleg vojašnice v Celju bodo vrata odprle tudi vojašnice v ljubljanskem Šentvidu, Slovenski Bistrici, Novem mestu, Kranju, Ankaranu, Cerkljah ob Krki, Mariboru, Murski Soboti in na Bohinjski Beli. Na prireditvi bodo obiskovalcem predstavili vojaški poklic in način življenja ter oborožitev in opremo enot, organiziran bo tudi pester program ostalih aktivnosti tako za otroke kot tudi za odrasle, so še sporočili z ministrstva za obrambo.

Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj so si priložnost za preimenovanje vojašnice izbrali ravno danes. Namreč, včeraj je minilo 23 let od formiranja Manevrske strukture narodne zaščite, ki predstavlja tudi začetek slovenske vojske. In to vladajoča tovarišija zelo dobro ve. Ker pa si prizadeva za rehabilitacijo revolucije, ni nobeno naključje, da je s tem preimenovanjem skušala umazati MSNZ. Mi jim seveda lahko zastavimo vprašanje: kdaj je bila ustanovljena Slovenska vojska? Odgovore čakamo.

STA, G. B.

Petek, 17 Maj 2013 19:47

Dvajset let s poslanskimi in ministrskimi nadomestili ni bilo nobenih problemov. Nikomur ga niso odrekli. Časopisi so sicer povpraševali, koliko časa jih je kdo prejemal in to je bilo to. Kup univerzitetnih učiteljev, ki so bili začasno v politiki, jih je izkoristilo v celoti ali pa vsaj do začetka novega študijskega leta. Na ta način so tudi nekaj denarja prihranili izobraževanju in ga vzeli v politiki.

Ko sem bil minister leta 2008, sem nadomestilo prejemal mesec in pol in se z začetkom novega semestra vrnil na fakulteto. V zadnji vladi sem se, ko smo uvedli varčevalne ukrepe, odpovedal plačilu za 20% dopolnilno zaposlitev na Univerzi. Zagovarjal sem stališče, da naj bo največ 100% plače iz javnih sredstev in sem se tega sam najprej držal, čeprav tega noben zakon ni zahteval. Vseeno v tem semestru opravljam 50% pedagoško obremenitev. Razumem tudi, da fakulteta težko zaposluje sredi semestra. Poslansko nadomestilo, ki ga bom prejemal, je nižje od plače, ki bi jo dobil na fakulteti.

Pisanja o mojem letošnjem nadomestilu verjetno ne bi bilo, če bi predsednica Mandatno volilne komisije spoštovala poslovnik državnega zbora, ki pravi, da telesa državnega zbora odločajo na sejah in ne kar predsedujoči kar na svojo roko, da bi nagajal političnemu nasprotniku. V tem primeru se mi morda ne bi bilo treba pritoževati, kot se ni bilo treba nikomur pred menoj.