Poenostavljena prisilna poravnava sprejeta predvsem zato, da so se v nekaterih vplivnih krogih znebili dolgov?

  • Napisal  Vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Nekateri so se elgantno znebili dolgov... (simbolična fotografija) Nekateri so se elgantno znebili dolgov... (simbolična fotografija)

Prav neverjetno je, da se zakonodaja, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave kljub opozorilom o njeni neprimernosti vse do danes ni spremenila, so zapisali pri SDS. Morda gre odgovor za to iskati ravno v seznamu vplivnežev, ki so se prek teh postopkov razdolžili na račun poštenih podizvajalcev.

 

Predsednik komisije za nadzor javnih financ dr. Anže Logar je za jutri ob 13. uri sklical sejo komisije, na kateri bodo poslanke in poslanci razpravljali o sistemski korupciji pri uvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Spomnimo. Noveliranje insolvenčne zakonodaje, ki bi ustrezala izzivom svetovne gospodarske krize v obdobju po letu 2008 in globoke gospodarske ter bančne krize v Sloveniji po letu 2010, se je pričelo v kasnejšem obdobju mandata vlade Boruta Pahorja z oblikovanjem strokovne delovne skupine. Zakonodajni predlogi so v parlamentarno proceduro priromali v prvi polovici leta 2013 (novela E), novembra istega leta pa je vlada Alenke Bratušek po hitrem postopku skozi parlamentarno sito spravila še novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Nova insolvenčna zakonodaja – ZFPIPP -E (maj 2013) je omogočila tudi institut poenostavljene prisilne poravnave (PPP), ki naj bi mikro podjetjem omogočila hitro in poceni razdolžitev, hkrati pa bi omogočala ohranitev zdravih jeder mikro družb. Rešitve, ki so bile predvidene v omenjenem zakonu so imeli vključene nekatere varovalke za upnike v postopkih poenostavljene prisilne poravnave, ki pa jih je novela ZFPIPP –F  (november 2013) v večini ukinila. Novelo ZFPIPP-F se je sprejemalo po nujnem postopku brez javne razprave in brez upoštevanja mnenj relevantnih deležnikov. To novelo pa so podprle zgolj poslanske skupine koalicije vlade Alenke Bratušek, in sicer Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Rešitve, ki jih je v insolvenčno zakonodajo, predvsem pa v institut PPP vpeljala ta novela so bile v pomembnem delu v neposrednem nasprotju z namenom zakonodajalca pri spremembi ZFPPIPP-E (maj 2013: omejevanje vpliva organov insolventnega dolžnika na njegove odločitve, zaščita upnikov in novih investitorjev, izboljšanje položaja posameznega upnika, izboljšanje položaja upnikov-delavcev insolventnega dolžnika, preprečitev pristranskega vpliva na postopke zaradi insolventnosti s strani subjektov, ki so interesno in statusno povezani z dolžnikom, …) .

Na problematiko poenostavljenih prisilnih poravnav so v svojih člankih že zgodaj začeli javno opozarjati v nekaterih medijih. Aprila 2014 je tako dr. Tadej Kotnik v člankih Polomije prisilnih poravnav med drugim opisal vztrajne pritiske (so)avtorice slovenske insolvenčne zakonodaje dr. Nine Plavšak za črtanje določila, da je prisilna poravnava dopustna le, če dolžnik v njej poplačuje upnike v sprotnih obrokih in to skupaj najmanj do polovice dolga. Brez tega določila se dogaja, da upnik celotno plačilo obljubi za konec poravnave, med tem izčrpa družbo in na koncu ne plača nič. Kotnik je opozoril tudi na sodne primere, ki kažejo na možne pasti in zlorabe poenostavljenih prisilnih zlorab, novinarka Simona Toplak pa je postavila vprašanje, kakšen je bil namen zakonodajalca, da je v ZFPIPP drugače uredil vprašanje malih in velikih podjetij kot je to urejeno v ZGD.

Na pomanjkljivosti postopkov PPP, ki jih je uzakonila novela ZFPPIPP-F (november 2013), so že v letu 2014 opozarjali predstavniki Državnega pravobranilstva RS (sedaj Državnega odvetništva) in predstavniki Ministrstva za finance (tudi ob upoštevanju ugotovitev FURS). Za sestanek Implementacijske skupine v zvezi z ZFPPIPP, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje, je bil z njihove strani dne 27.5.2014, torej komaj pol leta po sprejemu novele  ZFPPIPP-F, pripravljen dokument o konkretnih pomanjkljivostih PPP in možnostih zaobida zakonodaje, pripravljeni pa so bili tudi predlogi za spremembe zakonodaje. Slabo leto kasneje je analizo slabosti PPP pripravil tudi FURS, ki je na vzorcu 47 postopkov, začetih v obdobju od 1. maja do 31. oktobra 2014, ugotovil, da je glavni cilj dolžnikov v okviru PPP predvsem izognitev plačila obveznosti, med drugim tudi davčnih. Postopek PPP je praktično brezplačen, če postopek ni izglasovan, praktično ni sankcij (neizglasovanemu PPP ne sledi stečaj, temveč samo dvoletni moratorij na predlaganje PPP), sporno je določilo, da PPP vpliva samo na terjatve, ki jih dolžnik navede na posodobljenem seznamu navadnih terjatev, za PPP pa kljub prepovedi glasujejo tudi povezane družbe (sodišča tega ne nadzirajo po uradni dolžnosti). Dolžnik lahko v okviru PPP na zelo enostaven in nepregleden način doseže odpis dolga (tudi davčnega), v vsakem primeru pa doseže vsaj nekajmesečno prekinitev postopkov davčne izvršbe.

FURS je v analizi navedel konkretne primere, kjer je prišlo do zelo visokega, kot so zapisali – nesorazmernega in morda tudi protiustavnega (!) odpisa davčnih terjatev. FURS pa o vseh teh ugotovitvah, o nepravilnostih in oškodovanju javnih sredstev (kot posledice neustrezne insolvenčne zakonodaje) ni predstavil v nobenem poročilu, ki ga obravnava parlamentarna Komisija za nadzor javnih financ  (za leto 2014, 2015 in 2016). Tudi v  Poročilu o stanju in gibanju davčnega dolga na dan 30. junij 2014 institut PPP in z njim povezane težave FURSa,  ni omenjen. Ugotovimo lahko, da poslanci niso bili ustrezno (oziroma sploh niso bili) seznanjeni s pomanjkljivostmi instituta PPP, medtem ko sta bila vsaj Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance že v zelo zgodnji fazi implementacije novele ZFPPIPP-F seznanjena o stranpoteh te zakonske spremembe.

Iz navedenega sledi, da je Ministrstvo za pravosodje na podlagi zakonodajnega predloga, ki so ga pripravili ob sugestijah in strokovni pomoči zunanjih sodelavcev (ki jih je ministrstvo za to storitev tudi ustrezno nagradilo – Nina Plavšak je prejela 9.900 evrov bruto, Srečo Jadek pa 7.724,84 evrov bruto) v parlamentarno proceduro vložila (in zagovarjala) zakonodajo, ki omogoča zlorabe in oškodovanja upnikov, med katerimi je tudi sama. Ob tem je vseskozi preko državnih organov, ki so sodelovali v številnih postopkih PPP (Furs, Državno pravobranilstvo) ugotavljalo, da prihaja do zlorab, načrtnega oškodovanja, kaznivih dejanj…, pa MP in MF nista ustrezno ukrepala, čeprav sta bili obe ministrstvi sproti obveščeni o vseh nepravilnostih.
 
Prav neverjetno je, da se zakonodaja, ki ureja PPP, kljub opozorilom o njeni neprimernosti že od začetka uveljavitve novele ZFPPIPP-F, vse do danes ni spremenila oziroma uredila na način, da do zlorab in oškodovanj ne bi več prihajalo. Morda gre odgovor za to 'nespremembo' iskati ravno v seznamu tistih, ki so se razdolžili preko postopka PPP. Že hiter pregled na seznam da vedeti, da so se postopka PPP takoj po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F poslužili vplivneži, ki so svoje zgrešene milijonske naložbe razdolžili na račun poštenih podizvajalcev. Med njimi najdemo Sergeja Racmana (80 % odpis dolga 24,3 mio evrov), med njimi so Pere Denis (90 % odpis 2,1 mio evrov dolga), Zlatko Sraka (z njim povezane družbe Slovenija projekt – 99,5 % odpis dolga v višini 5,7 mio evrov in 96,3 % odpis dolgov v višini 6,5 mio evrov družbe IP Obala, Zoran Šolaja (odpis 98,5 % dolga v višini 13,2 mio evrov), Miklič Željko (odpis 80 % dolga v višini 4,1 mio evrov, 80 % odpis dolga v višini 2,4 mio evrov, 80 % dolga v višini 90.507 evrov), Damjan Janković (odpis 90 % dolga v vrednosti 14,6 mio evrov, 95 % odpis dolga v višini 7,6 mio evrov, 95 % odpis dolga v višini 6,6 mio evrov) in drugi.
 
Ob tem so odpisovali dolgove v podobnih odstotkih tudi družbam, katerih lastniki so njihovi sorodniki (zakonski partnerji, otroci) oziroma v družbah, ki jih v medijih povezujejo s temi posamezniki, lastništva pa so skrita preko ciprskih podjetij. 

Nekateri posamezniki so se preko insolvenčnih postopkov znebili svojih dolgov prav na vseh ravneh – njihove delniške družbe so izvedle prisilno poravnavo v visokih odstotkih, njihove zasebne družbe postopke PPP v prav tako visokih zneskih, sami pa so se poslužili še instituta osebnega stečaja. Na ta način so se znebili več deset (in tudi sto!) milijonov evrov dolgov, kljub temu pa se še naprej vozijo v prestižnih vozilih in stanujejo v dragih stanovanjih.

Nesprejemljivo je, da institucije, ki so sicer pravočasno opozarjale na zlorabe, ob teh zlorabah niso ustrezno ukrepale. 

Iz vsega navedenega je mogoče zaključiti, da namen in cilji zakonodajalca v noveli ZFPPIPP-E, s katero se je uvedel institut PPP, niso bili doseženi in da pripravljavci oziroma pisci novel ZFPPIPP-E in ZFPPIPP-F (zunanji sodelavci Implementacijske skupine) pri pripravi zakonodaje niso sledili ciljem predlagatelja zakona, ampak so očitno zasledovali neke druge cilje, ki so bili v nasprotju z javnim interesom. Prav tako je mogoče zaključiti, da sta Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance dopustili pripravo škodljive zakonodaje, ob pravočasnih opozorilih pa nista ustrezno ukrepala ter spremenilo ZFPPIPP. S tem so na obeh ministrstvih opustili dolžno ravnanje in davkoplačevalcem povzročili več milijonsko škodo.

Prav tako je danes znano, da so določeni zunanji sodelavci Implementacijske skupine, ki so pisali oziroma pripravljali zakonodajo, potem svoje storitve očitno ponujali dolžnikom v insolvenčnih postopkih, ki so se na podlagi te iste zakonodaje razbremenili dolgov in ohranili lastništvo nad z dolgovi očiščenimi podjetji. 

Zaradi neustrezne zakonodaje je prišlo do oškodovanja upnikov, pa tudi do oškodovanja davkoplačevalcev, to oškodovanje pa se še naprej nadaljuje, saj neustrezna zakonodaja še vedno ni popravljena.

Prav tako pa je danes jasno, da se je zakonodaja v primeru novele ZFPPIPP-F sprejemala neustrezno – opravila se ni nobena javna razprava, še več, sprememba je bila sprejeta po nujnem postopku brez upoštevanja mnenj vseh relevantnih deležnikov.


Na mestu je torej vprašanje, ali ni bila novela ZFPPIPP-F sprejeta predvsem zato, da so se posamezni vplivni krogi znebili svojih dolgov? Spomnimo, predsednik Združenja stečajnih upnikov Bojan Oblak je na seji KNJF 12.9.2019 dejal, da je šlo pri postopku PPP za »legalno krajo na račun upnikov«. Zato se lahko tudi zakonodajalec upravičeno vpraša, ali ni bila novela ZFPPIPP-F sprejeta zgolj za reševanje vplivnežev, ki so se pri svojih špekulativnih poslih zakalkulirali, v času najhujše gospodarske krize pa nasedli s svojimi dolgovi.  

Vabljeni k spremljanju seje na drugem programu Nova24TV in na TV Slovenija 3.

nazaj na vrh