Po mnenju Kovšce ena izmed boljših rešitev pri volilni zakonodaji preferenčni glas

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Predsednik DS Alojz Kovšca (foto: Polona Avanzo) Predsednik DS Alojz Kovšca (foto: Polona Avanzo)

Predsednik DS Alojz Kovšca je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ. Po njegovih besedah se je tako dokazalo, da volivci nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev. Možnosti za rešitev je več, zanj pa bi bila ena izmed boljših rešitev preferenčni glas.

Določbe 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ je izpodbijal DS, ustavno sodišče pa mu je v tem delu pritrdilo. Omenjeni člen je namreč po odločitvi ustavnega sodišča v neskladju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih ne ustrezajo več merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ, pri čemer so opozorili na veliko in vedno večjo razliko med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji ter na to, da ni povsod upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Predsednik DS je po razglasitvi sodbe v izjavi za medije poudaril, da je DS izpolnil svojo temeljno vlogo, ki je vpliv civilne družbe na zakonodajalca ter izboljševanje zakonodajnega postopka in zakonodaje. "Mi smo zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča. Tisto, kar smo trdili, je, da volivci nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev v DZ in to se je dokazalo," je poudaril Kovšca.

Pojasnil je, da so zaznali spremembe možnosti volivcev v posameznem okraju skozi čas, ki so "zmanjševale vpliv volivcev v posameznih volilnih okrajih, da pridejo do svojih zastopnikov v DZ".

V dveh letih, ki jih ima DZ na voljo za odpravo neskladja, bodo po besedah Kovšce pri iskanju rešitev aktivno sodelovali tudi v DS. "Zakonodajalec nas ni dolžan upoštevati, lahko pa na okroglih mizah in strokovnih posvetih v DS, kjer debata poteka bistveno drugače kot v DZ, pomagamo poiskati te rešitve. V DZ se javnost vključuje zgolj v finalni fazi priprave zakona, to se pravi pri javni obravnavi, v DS se lahko javnost vključi že v samem začetku artikuliranja javnega mnenja in iskanja strokovnih rešitev," je pojasnil.

Ob tem pa je navedel, da se zdijo njemu najboljše "tiste rešitve, kjer imajo volivci najbolj neposreden vpliv na to, kdo jih zastopa, in recimo preferenčni glas bi bil ena izmed takih boljših rešitev". "V tem primeru bi se izognili večnim poslancem in tistim, ki pridejo v DZ ne glede na to, da dobijo nesorazmerno manj glasov od tistih, ki ostanejo zunaj DZ, pa uživajo dosti večji ugled v javnosti," je dodal.

Spomnil je, da imamo v Sloveniji "dokaj dolgo prakso nespoštovanja odločitev ustavnega sodišča", in poudaril, da bo temu enkrat "treba narediti konec". "Če politika ne bo v zadostni meri upoštevala sodbe ustavnega sodišča, je na potezi javnost, da to pove jasno in glasno. Za to imamo več instrumentov, zadnji je ljudski referendum," je dejal.

Pravnik Jurij Toplak pa meni, da bi si DZ težko privoščil, da v tem primeru v postavljenem roku ne bi odpravil neskladja. "Če pa v tem primeru DZ ne bi spremenil volilnega zakona, bi pa res državo spravil v neprijeten položaj in demokracija bi bila v nevarnosti," je dejal. Kot je spomnil, se v zadnjem letu pred volitvami volilna zakonodaja ne sme spreminjati, "tako da je res potrebno, da se poslanci tega lotijo takoj".

Za rešitev je po Toplakovih navedbah več možnosti. "Ustavno sodišče je DZ prisilo k spremembam, je pa pustilo odprto vrata tudi za večje spremembe. DZ ima možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjša te enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji," je dejal.

Kot je pojasnil, se v svetu tolerirajo razlike do 10 ali 20 odstotkov, v velikosti volilnih območij v Sloveniji pa je ta razlika 1 proti 3,7. "Pričakujem, da bo DZ ne samo odpravil te ekstremne razlike, ampak poskušal res doseči ali čim večjo enakost med okraji ali pa bo okraje ukinil in uvedel preferenčni glas. Mislim, da sta to dve najbolj verjetni možnosti," je ocenil.

Tudi njemu je, kot je navedel, najbližje rešitev s preferenčnim glasom, "ker omogoča volivcem tudi izbiro med kandidati znotraj stranke".

Na vprašanje, ali se torej v primeru preferenčnega glasu ne bi zgodilo, da bi iz DZ izpadel denimo prvak stranke, kot se je na junijskih volitvah to zgodilo predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu in predsednici SAB Alenki Bratušek, je Toplak odogovoril, da ne ve, koga bi volivci teh strank med kandidati izbrali. "Ampak če bi imeli preferenčni glas, bi volivci stranke lahko izbrali tistega med kandidati te stranke, ki si ga res želijo. Predvidevam, da če je to Stranka Alenke Bratušek, bi to bila Alenka Bratušek, ne morem pa vedeti," je dejal.

Ob tem je dodal še, da danes razglašena odločitev ustavnega sodišča ne pomeni, da so dosedanji poslanci protiustavno izvoljeni, saj bo odločitev veljala za naprej, ne pa za nazaj.

DS je sicer izpodbijal tudi več členov zakona o volitvah v DZ, pri katerih pa ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti.

nazaj na vrh