Peter Vrisk: V Sloveniji pogrešamo celovit pristop pri obravnavi značilnosti podeželja! Izpostavljeno

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Peter Vrisk se je rodil leta 1961. Po izobrazbi je inženir kmetijstva. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Peter Vrisk se je rodil leta 1961. Po izobrazbi je inženir kmetijstva. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Pogovarjali smo se s Petrom Vriskom, ki je dolgoletni predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije ter dober poznavalec slovenskega kmetijstva in slovenskega podeželja.

 

Kako je s samooskrbo Slovenije, ali smo še daleč od nje?

Za doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano je ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo prvi pogoj za njeno dolgoročno stabilnost. Glede samooskrbe z lokalno pridelano hrano v Sloveniji smo pri mleku, govejem in perutninskem mesu samooskrbni, na nekaterih področjih, kot so pridelava žit, zelenjave in prašičereja, pa smo premalo samooskrbni. Na področju oskrbe z žiti Slovenija pridela okrog 60 odstotkov žit za lastne potrebe, bistveni napredek je bil narejen po podpisu dogovora na področju žitne verige med vsemi deležniki v verigi, ki je spodbudil pridelavo žit. Naslednji korak je vstop žitarjev v shemo izbrana kakovost Slovenije, kjer bi slovensko žito imelo certificirano poreklo.

Ali potekajo kakšne aktivnosti v zvezi s tem oziroma kaj je treba še narediti za samooskrbno zadostnost v državi?

Aktivnosti, kako povečati samooskrbo s svinjskim mesom, smo začeli že lani s podpisom dogovora o sodelovanju na področju prašičereje, ki smo ga podpisali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Sekcija prašičerejcev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Cilj dogovora je izboljšanje poslovnega sodelovanja, vzpostavitev in nadaljnja krepitev partnerstva ter prizadevanja za povečevanje konkurenčnosti slovenskega prašičerejskega sektorja z vzpostavitvijo strategije razvoja slovenske prašičereje, dvig slovenske prireje prašičev, prilagoditev tehnologije rej in oblikovanje slovenske borzne cene. Potreben pa je tudi večji nadzor inšpekcijskih služb nad sledljivostjo mesa slovenskega porekla na prodajnih policah. Letos je bila na ministrstvu oblikovana posebna delovna skupina, ki se bo lotila priprave strategije razvoja prašičereje, v kateri dejavno sodelujemo. Zveza spodbuja slovenske pridelovalce zelenjave k njeni večji pridelavi. Menimo, da je to priložnost tudi za male kmetije, saj lahko zagotavljajo nova delovna mesta, je pa potrebnega veliko strokovnega znanja.

Veliko govorimo o nujnosti razvoja podeželja, v katero smer gre?

Slovensko podeželje, kjer živi večina prebivalcev, je danes lepo obdelano in poseljeno, ki pa brez finančnih spodbud ter vestnega dela kmetov in lokalnega prebivalstva ne bi bilo. Za Slovenijo je pomembno, da v pogovorih z Evropsko komisijo tudi v prihodnje zagotovi ustrezne finančne vire in ukrepe, ki bodo omogočali ohranitev in razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Slovenski kmetje v primerjavi z evropskimi kmetujemo v bistveno težjih razmerah za kmetovanje, naše kmetije so majhne in razdrobljene, veliko je območij z omejenimi dejavniki za pridelavo.

Kaj pa, če nam na ravni EU to ne uspe?

Če nam to ne bo uspelo na ravni EU, pričakujemo, da bomo v okviru nacionalnega proračuna zagotovili ustrezna sredstva za kmetijstvo in podeželje. Pri oblikovanju politike razvoja podeželja je treba stremeti k spodbujanju zaposlovanja na podeželju, večji socialni vključenosti prebivalcev, lokalnemu razvoju podeželskih območij, ohranjanju vaških jeder in kulturnih običajev, tradicije in navad ter razvoju turizma. Turistična dejavnost v povezavi z gastronomijo odpira nova delovna mesta na podeželju in dolgoročno vpliva na generacijsko prenovo, ustrezno poselitev in podjetniške priložnosti slovenskih podeželskih območij. Ob vsem navedenem se je treba soočiti tudi s pojavi revščine na podeželju. Ob kmetijski politiki bi morale imeti pomembno vlogo za uresničevanje prej naštetih ciljev še regionalna, socialna, davčna, gospodarska politika in politika turizma, javnega zdravja ter infrastrukturna, šolska in kulturna politika. V Sloveniji pogrešamo celovit pristop pri obravnavi značilnosti podeželja.

Kaj pa pomeni brexit za kmetijstvo v Evropski uniji?

Veliko negotovost prinaša odločitev Velike Britanije, da izstopi iz Evropske unije. Z njenim izstopom se bo zmanjšal delež denarja tudi za kmetijstvo. Ne smemo dopustiti, da se za kmetijstvo in podeželje zmanjšajo sredstva. Z manj denarja slovenski kmet ne more preživeti. Če bo prišlo do brexita brez dogovora, bo to še bolj vplivalo na celotno evropsko kmetijstvo, in sicer tako prek presežne ponudbe in s tem nižjih cen kot krčenja trgov in ustaljenih prodajnih poti. Ker je britansko gospodarstvo izjemno vpleteno v evropski gospodarski prostor, bodo posledice čutili vsi kmetje tako v EU kot v Veliki Britaniji. Odprta ostajajo vprašanja dostopa do trgov, kako se bodo usklajevali živilski standardi, kakšna bo ureditev odnosov med Severno Irsko, ki skupaj z Veliko Britanijo zapušča EU, in Irsko, ki ostaja znotraj nje. Ni dorečeno, kdo bo plačal stroške morebitnih carinskih dajatev in tudi nadzora uvoza živil pri preverjanju upoštevanja evropskih standardov. Posledice za slovensko kmetijstvo bodo zelo nepredvidljive in po prvih ocenah zelo velike.

Kaj pa lahko pričakujemo od Slovenije kot evropske gastronomske regije leta 2021?

Razglasitev Slovenije za evropsko regijo gastronomije 2021 je velika priložnost za slovensko kmetijstvo in pridelavo hrane. Kmetijstvo in pridelava ter predelava hrane so tesno povezani z obdelanim in poseljenim podeželjem, ki omogoča razvoj turistične dejavnosti, ki se v Sloveniji vsako leto povečuje. Slovenski kmetje in zadruge lahko ponudimo kakovostno lokalno hrano. V sodelovanju s hotelirji, z restavracijami in gostinci lahko našo hrano še bolj približamo potrošniku in gostom ter jo dvignemo na gastronomsko raven. Hkrati je to priložnost, da se tako pridelovalci kot predelovalci hrane, strokovna javnost, gostinci, hotelirji ter drugi v gostinstvu in turizmu medsebojno bolje spoznamo in več sodelujemo. Za koordinacijo skupnih aktivnosti je bila oblikovana posebna delovna skupina, ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v kateri aktivno sodelujemo tudi zadruge. Predvsem si želimo, da bi slovenske gostilne, restavracije, hoteli v svoji ponudbi hrane gostom ponujali slovensko lokalno pridelano hrano in vina ter jo predstavili na izviren tradicionalen način.

Leta 2021 bo Slovenija predsedovala EU, poudarek bo na digitalizaciji. Kje se lahko tu vidi slovensko kmetijstvo?

Digitalizaciji skušamo slediti tudi v kmetijstvu, saj raziskave kažejo, da  kdor pri digitalizaciji poslovanja vodi, je cenejši in konkurenčnejši na trgu, vendar bi bilo nujno prenos novih tehnologij pospešiti. V kmetijstvu se je v preteklih desetletjih veliko naredilo na posodobitvi kmetijske mehanizacije in računalniških tehnologij. Posamezni kmetje in zadruge so začeli vlagati in uporabljati inovativne rešitve, da bi lahko konkurirali na dinamičnih negotovih trgih in spoštovali visoke standarde pridelave, hkrati pa zagotovili visoko kakovost proizvodov in trajnost svojega poslovanja. Vendar uvajanje v Slovenji poteka počasi, saj so te tehnologije običajno dražje in cenovno teže dostopne, zahtevajo pa tudi nova strokovna znanja, ki jih je treba pridobiti. Večja kmetijska gospodarstva laže razmišljajo o tovrstnih investicijah, ki so stroškovno učinkovitejše in lahko bistveno olajšajo delo na kmetiji, kot manjše kmetije. Prav tako mlajši prevzemniki kmetij danes že sledijo sodobnim načinom vodenja kmetije ter uporabi digitalnih orodij in so primerljivi z mladimi prevzemniki v tujini, medtem ko starejši gospodarji temu teže sledijo. Tehnologije v kmetijstvu so priložnost, vendar pa morajo zagotavljati rezultate, s katerimi se bo izboljšala uporaba virov, spodbudilo podjetništvo v kmetijstvu in povečala konkurenčnost ter stroškovna učinkovitost. Digitalizacijo bi lahko podprli tudi prek ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike in s tem spodbudili kmetije k večji uporabi digitalnih orodij v proizvodnji in tehnologiji. 

Kako sicer ocenjujete slovensko kmetijsko politiko, kje ta vlada šepa, kaj bi bilo treba narediti?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo Resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri«, ki opredeljuje ključne cilje in mehanizme razvoja kmetijstva in podeželja po letu 2021. Resolucija predstavlja številne zaveze, ki se bodo implementirale v strateškem načrtu države v prihodnji finančni perspektivi in bodo lahko pripomogle k hitrejšemu razvoju. Odprli so se številni zakoni, pripravili popravki uredb, začeli smo urejati žgoče problematike tako na področju javnega naročanja, divjih zveri, razvoja prašičereje, urejanja zemljiške problematike in druge. Letos je ključno leto, ko se oblikuje prihodnja kmetijska politika, zato pričakujemo zelo dejavno vlogo slovenske politike, da zagotovi ustrezna finančna sredstva kmetijstvu in podeželju. Celotna država in vlada bi morali prepoznati kmetijstvo in pridelavo ter predelavo hrane kot strateško pomembno panogo, ki zagotavlja prehransko varnost, ekonomsko neodvisnost, zagotavlja ohranjanje okolja, narave in voda, pomeni biotsko raznolikost in je podlaga za razvoj turizma. Pričakujemo reševanje problematik na hiter, sistemsko dodelan in učinkovit način.

Kaj pa menite o posegih v najbolj rodovitno zemljo, ki se nadaljujejo, referenčen primer za to je Magna?

V Sloveniji je nujno ustrezno zavarovati in ohraniti kmetijska zemljišča za pridelavo hrane, saj le tako lahko zagotavljamo dolgoročno samooskrbo prebivalcev s hrano in zmanjšamo vplive dogajanj na globalnih trgih na domačo pridelavo hrane, ki so zaradi naše majhnosti še posebej izraziti. V Sloveniji premalo skrbimo za trajnostno rabo kmetijskih zemljišč, pogosto pa tudi nepremišljeno v prostor umeščamo nove investicije in infrastrukturne projekte. Večjo vlogo bi tu moral imeti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bi zemljo, ki jo ima v lasti in je danes v upravljanju tujih podjetij, namenil slovenskemu kmetu. S tem bi kmetje, ki obdelujejo kmetijska zemljišča, lahko bistveno povečali svoje kmetije in bili bolj konkurenčni. Naj spomnim na delitev zemlje v Savinjski dolini, kjer imamo danes številne evropsko primerljive kmetije. Aktivno sodelujemo tudi pri oblikovanju sprememb zemljiške zakonodaje.

Kako je s pomlajevanjem kmetij, ali prenos na mlade gospodarje poteka dovolj hitro, so ukrepi države dovolj spodbudni?

Pomladitev kmetijstva je ključna za slovensko kmetijstvo in njegov prihodnji razvoj. Mladim, ki so vse bolj izobraženi v različnih poklicih, moramo zagotoviti pogoje, da bodo v kmetovanju videli priložnost in razvoj, da bodo ostali in obdelovali kmetijsko zemljo. Kmetovanje jim mora zagotavljati ustrezen dohodek in življenjski standard, primerljiv z vrstniki. Poleg ukrepov kmetijske politike, ki spodbujajo generacijsko prenovo, je pomembno tudi izvajanje že sprejetega akcijskega načrta dela z mladimi kmeti. Posebno pozornost pri tem vprašanju pa bo treba nameniti generaciji, ki predaja kmetije svojim naslednikom, s pravno ureditvijo dedovanja, zemljiško, socialno in davčno politiko, ki naj zagotavljajo mehak in učinkovit generacijski prenos upravljanja. Posebno pozornost je treba nameniti novim kmetom, ki lahko pomembno pripomorejo k zagotovitvi družbenih ciljev kmetijstva, predvsem na območjih, ki se praznijo ali so že izpraznjena. Družinske kmetije so temelj slovenskega kmetijstva, zato je pomembno, da se ohranjajo, saj so ključni pridelovalci kakovostne lokalne hrane, skrbijo, da slovensko podeželje ostaja poseljeno in obdelano, so vzor sobivanja več generacij na kmetijah in pomembno pomagajo k ohranjanju tradicije in slovenskih običajev. Z večjo promocijo kmetijstva in pomena poklica kmeta ter s pozitivnimi zgodbami v medijih bi naredili še korak več k pomlajevanju.

Problematika zveri, pokoli, kaj neukrepanje vlade pomeni za podeželje in kmete?

Zadružna zveza Slovenije je že večkrat pozvala pristojna ministrstva in zahtevala, da država nemudoma ukrepa in pomaga kmetom, ki jim divjad in napadi zveri delajo škodo. Kljub sprejetju interventnega zakona se pokoli domačih živali na prostem nadaljujejo. Ogrožene niso le živali v ogradah, ogroženi postajajo tudi ljudje. Zato pozivamo pristojne, da se sprejeti interventni zakon začne nemudoma izvajati in se dodatno pripravijo učinkoviti ukrepi, ki bi omejili napade volkov in drugih zveri, ter se pripravi dolgoročna strategija upravljanja z divjadjo in zvermi v Sloveniji, ki bo zagotavljala varno sobivanje divjadi in zveri z ljudmi na podeželju. Slovenski kmetje in zadruge, ki pridelujemo hrano in ohranjamo slovensko podeželje obdelano in poseljeno ter s tem privlačno za obiskovalce, upravičeno pričakujemo hitrejše ukrepanje, da se bomo počutili varne pri kmetovanju in pridelavi hrane.

Biografija

Peter Vrisk se je rodil leta 1961. Po izobrazbi je inženir kmetijstva. Že od časa demokratizacije in osamosvojitve je politično in strokovno zelo aktiven. Opravljal je številne funkcije.  Je dolgoletni predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije ter dober poznavalec slovenskega kmetijstva in slovenskega podeželja.

 

nazaj na vrh