Odkrito o migracijah: “Nekateri pravijo, da je meja kot švicarski sir, vendar sira ni, so samo luknje”

  • Napisal  moja-dolenjska.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Gostje v oddaji Odkrito: Borut Rojc, Katarina Bervar Sternad in Maja Kocjan. Gostje v oddaji Odkrito: Borut Rojc, Katarina Bervar Sternad in Maja Kocjan.

Državna južna meja ni zavarovana, predstavnika civilnih iniciativ Bela krajina in Ilirska Bistrica sta zelo kritična do ravnanja vladajočih, stvari se pometajo pod preprogo, v nevladni organizaciji PIC pa navajajo, da mora država poskrbeti za ilegalne migrante, govorijo o družinah, ki bodo prišle za njimi in se bodo združili, vsi skupaj bodo imeli nato tudi pravice. Pozdravljajo t. i. marakeški sporazum in pričakujejo vzpostavitev sprejemnih migrantskih centrov ob meji ter skorajšnji podpis nadaljnjih dogovorov o migrantski politiki, skladno z marakeškim sporazumom.

Nezakoniti prehodi državne meje so letos v izrazitem porastu, največ je Alžircev, Maročanov in Pakistancev, sledijo Sirci in Iračani. Največ prehodov, kar tretjino vseh, je doslej obravnavala Policijska uprava (PU) Novo mesto. Sledi ji PU Ljubljana, ki pokriva tudi kočevsko-ribniško območje, delež prehodov na tem območju se povečuje. Pri tem je prišlo do sprememb, še nedolgo tega je bilo največ nezakonitih prehodov na območju PU Koper, ki je zdaj na tretjem mestu.

V letu 2018 je slovenska policija obravnavala 9.149 nezakonitih prehodov meje, kar je bilo štirikrat več kot leta 2017. V prvih treh mesecih leta 2019 je bilo teh prehodov že 1.639, to je 2,5-krat več kot lani v istem obdobju. Uradnih podatkov za april še ni, po nekaterih navedbah pa je bilo teh prehodov doslej že blizu 3.000.

TV-oddaja: Odkrito o migracijah
O migracijah in migrantih je v torek posebno pogovorno oddajo na svojem tretjem programu SLO3 pripravila slovenska nacionalna televizija, vodil jo je Igor Pirkovič. V oddaji sta sodelovala predstavnika dveh civilnih iniciativ – Ilirska Bistrica in Bela krajina, gostja je bila tudi direktorica Pravno-informacijskega centra (PIC) z Metelkove v Ljubljani, ki se razglaša za nevladno organizacijo in je v zasebni lasti. Njen slovenski lastnik je med drugim tudi Mirovni inštitut z Metelkove v Ljubljani, ki je v lasti nekaj posameznikov, med njimi je tudi nekdanji Črnomaljec Darko Štrajn. Med lastniki PIC pa so tudi organizacije, za katere velja, da jih podpira milijarder George Soros, znan kot velik zagovornik migracij in posredno islamizacije Evrope.

V oddaji so sodelovali Borut Rojc, predstavnik Civilne iniciative za varovano mejo iz Ilirske Bistrice, Katarina Bervar Sternad (PIC) in Maja Kocjan, predstavnica Civilne iniciative Bela Krajina. Povabljenih predstavnikov vlade, resornega ministrstva in policije v oddajo ni bilo, z opravičilom o zasedenosti se je temu izognil tudi državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve.

Spomnimo. V Ilirski Bistrici oziroma v Jelšanah so prejšnji teden pripravili tudi velik protestni shod proti postavitvi sprejemno-registracijskega centra v Jelšanah. Shoda proti migrantskemu centru v Črnomlju so oktobra 2016 pripravili tudi v Črnomlju, lani poleti pa še v Metliki. Vsi so bili zelo odmevni, domačini so na njih izrazili odločen ne postavitvi kakršnih koli migrantskih centrov na njihovih območjih.

Ilirska Bistrica: Civilno iniciativo podpira tudi župan
Pred tokratnim shodom v Jelšanah so Ilirsko Bistrico obiskali tudi predstavniki ministrstva z ministrom Boštjanom Poklukarjem na čelu in policije. Rojc je v oddaji povedal, da v pogovoru niso dosegli nobenega napredka. Stanje je alarmantno, prebivalci ob meji, predvsem ženske, si ne upajo več same iz hiš, občina pa se spreminja v t. i. migrantsko smetišče. Zato so ustanovili civilno iniciativo, da bi skupaj z vlado našli rešitve. Pri tem so enotni, tudi v občinskem svetu, ne glede na politično pripadnost občinskih svetnikov, v celoti jih podpira tudi župan Emil Rojc.

Katarina Bervar Sternad ni oporekala velikemu številu nezakonitih migrantov in odpadkom za njimi, se je pa sklicevala na uradno poročilo policije, ki da ne dokazuje kaznivih dejanj in vlomov, ki bi jih povzročili migranti. Pri tem je zamolčala, da policija takšnih evidenc, v katerih bi kazniva dejanja razlikovali glede na storilce po narodnosti, sploh ne vodi. O ogroženosti prebivalcev in predvsem žensk pa je dejala: “Mislim, da je nevarno trditi nekaj takšnega, če nasprotno ni možno dokazati, ali so dejansko ogroženi. Če pogledamo statistiko, so ženske in otroci bistveno bolj ogroženi doma,” in pri tem omenila nasilje v družini.

Maja Kocjan je uvodoma dejala, da je stanje v Beli krajini podobno kot v Ilirski Bistrici. Ilegalni prehodi se povečujejo, z lepšim vremenom je tega vse več. V občini je tudi veliko odpadkov, v kratkem času je policija zaznala 30 takšnih smetišč, stroške odvoza teh pa mora plačati občina in posredno vsi občani. Opozorila je še na nevarnost prenosa bolezni in to ponazorila s primerom, ko je resorno ministrstvo leta 2015 izdalo priporočilo imetnikom živali na območjih, kjer so se zadrževali migranti. V njem je bilo zapisano, da so živali s tem izpostavljene povzročiteljem bolezni, ki bi se lahko prenesle na ljudi z živali.

Predstavila je tudi konkretne primere ogroženosti, kot na primer nadlegovanje žensk zgodaj zjutraj, ko se same usedejo v osebne avtomobile in jim tujci začnejo tolči po šipah. V neposredni bližini naselij ali skozi naselja se sprehajajo večje skupine predvsem mladih moških. Tudi sama živi v neposredni bližini ene od migrantskih poti, kjer kolone lahko dnevno spremlja, ena izmed njihovih postojank pa je v bližnjem gozdu. Migranti imajo poti zelo dobro označene, tudi z ruticami. Povedala je še, da migranti tudi spreminjajo poti, odvisno od potrebe, saj je nekaterim v interesu, da jih slovenska policija ujame, drugim pa ne. Kocjanova je izpostavila, da so Belokranjci gostoljubni, leta 1991 so zelo pomagali beguncem, ki so bili pomoči potrebni, vendar zdaj ne gre za begunce.

Borut Rojc je povedal: “Župan Ilirske Bistrice je na strani civilne iniciative. Glede tihotapcev migrantov pa je dejal, da imamo v Sloveniji tudi obveščevalne službe, ki bi morale vedeti, kdo in zakaj to počne, vladajoči bi to lahko in morali ustaviti. Kritičen je bil tudi do medijev, ki ne poročajo o dogodkih, tudi nasilništvu.” V Ilirski Bistrici je namreč eden od migrantov policistu zlomil roko, pa o tem javnost ni bila obveščena.

Predstavnica PIC priznala zlorabo azilnih postopkov
Katarina Bervar Sternad pa je v nadaljevanju razkrila, da večina ljudi ne more “zakonito vstopiti v nobeno od evropskih držav” – prek mejnih prehodov, zato to počnejo na nezakonit način. Priznala je, da gre večinoma za ekonomske migrante, nekateri imajo osebne dokumente, drugi pa jih odvržejo zato, ker tako lažje zaprosijo za azil. Povedano drugače, če bi povedali resnico, iz katere države prihajajo, bi jih slovenski varnostni organi vrnili. Posredno je tako priznala zlorabo azilnega postopka. PIC pa jim pri tem izdatno pomaga.

Potrdila je tudi, da sodelavci PIC migrantom že v Bosni in Hercegovini dajejo navodila, kaj naj storijo, ko prestopijo slovensko južno mejo. “To ni v nasprotju z nobenim zakonom,” je dejala, slovenska država pa je po njenem mnenju za tiste, ki prestopijo državno mejo, dolžna poskrbeti. Prepričana je tudi, da je za migrante, ko vstopijo na slovensko ozemlje, zelo pomembno, da vedo, na koga naj se obrnejo in kaj lahko pričakujejo .

O konkretnih zapovedih policiji
Maja Kocjan je pri tem spomnila na uradni zaznamek policije, kjer je zapisano, da je v policijski obravnavi ilegalni migrant povedal, da je v Veliki Kladuši stopil v stik s predstavniki PIC – z osebo, ki se je predstavil kot Andrej, poleg je bila neznana ženska, ki se mu je predstavila kot odvetnica PIC in mu je posredovala vsa nadaljnja navodila, kako naj ravna ob vstopu v Slovenijo. V primeru, če slovenska policija ne bo sprejela vloge za mednarodno zaščito (azil), naj jih nemudoma obvesti, da bodo v PIC ukrepali zoper policijo. Iz drugega uradnega zaznamka policije pa je razvidno, da so v primeru, ko je policija zavrnila vloge za azil, iz PIC posredovali, naj policija “nemudoma sprejme te prošnje, ker bodo zoper njih uvedli postopke”. Policijski inšpektor je o tem obvestil vodstvo policije in v zaznamku zapisal, da takšno ravnanje PIC ni v skladu z zakonodajo, in resorno ministrstvo prosil za ukrepanje.

Katarina Bervar Sternad iz PIC je na to odgovorila: “Tudi če bi storili vse, kar se tu sliši, ne bi (v PIC – op.) storili nič nezakonitega. … Menim, da je to pozitivno, da ljudje, ki pridejo v državo, imajo tako informacije kot tudi pomoč … Tukaj moramo imeti seveda tudi nekoga, ki ščiti ljudi pred samovoljo oblasti.” Kritična je bila do župana Ilirske Bistrice, ki bi moral stopiti na pot skupnih dogovorov, ne pa podpiranja kakršnih koli protestov in nasprotovanj. Glede postavitve migrantskih centrov pa pričakuje, “da bo državi uspelo najti rešitve”.

Maja Kocjan: Državna meja ni zavarovana, nekateri pravijo, da je kot sir, ampak sira ni, so samo luknje
Razprava je bila tudi o problematiki varovanja državne meje. Kocjanova je dejala, da je težko kriviti policiste, saj je kadrovski primanjkljaj velik, da pa meja ni ustrezno zavarovana. Na območju Črnomlja je v eni izmeni večinoma le po pet policistov, ki so zadolženi tako za izvajanje rednih nalog kot za varovanje meje in delo z ilegalnimi migranti. V Civilni iniciativi Bela krajina, ki je bila ustanovljena leta 2016, so doslej vodili dialog s predstavniki ministrstva, župani in problematiko predstavljali tudi drugače, vendar se doslej ni nič spremenilo. Stvari se poslabšujejo in se dajejo pod preprogo. Zato v civilni iniciativi ne bodo več dolgo čakali.

Čudežna beseda “azil” in veliko denarja
Pozimi je bilo okoli 7 nezakonitih prestopov meje, zdaj jih je tudi že po 70, je povedala Kocjanova. Ko migrant prestopi mejo, takoj reče: “Azil.” In postopki stečejo dalje. “Policisti navajajo, da imajo migranti pri sebi tudi velike vsote denarja, ki jih tudi sami policisti še niso videli.” “Res je tudi, da so nekateri migranti lačni in žejni, takrat jim domačini ponudijo vodo in kruh. Migranti nato obvestijo ostale, ki so za njimi na poti, in tista hiša ima potem nenehne obiske in jih je vse več. Ni problem, da ne bi dal domačin vodo ali kruh, problem je v tem, ker to ne more trajati v nedogled.” Glede nasilništva je Kocjanova dejala: “Zaenkrat ne morem potrditi kakršnega koli nasilja, razen vlomov, kraj. Nasilja zaenkrat na srečo še ni bilo. In upam, da pri tem tudi ostane.”

Bervar Sternadova o dolžnosti države za pomoč ilegalnim migrantom
Bervar Sternadova je prepričana, da mora “država poskrbeti za vse kategorije prebivalcev. Svoje obveznosti je Slovenija prevzela s podpisom mednarodnih pogodb za te ljudi, ki prihajajo k nam”. Glede t. i. marakeške deklaracije pa je dejala: “Dogovor je prava pot. Upam, da bodo države, ki so to sprejele, kmalu sklenile dogovor tudi o tem, kako bodo to urejale.” O tem, da v Slovenijo večinoma prihajajo mladi moški, je predstavnica PIC odgovorila, da so družine nekaterih v ozadju, naprej pa so šli tisti, ki to pot lahko prehodijo. Nekaterim bo združitev družin tudi uspela. Drugi pa bodo nato lahko uveljavili pravico do združitve družin, ki se jim bo potem tudi pomagalo. Dejala je sicer, da je v skupinah tudi ogromno otrok, tudi brez spremstva, in žensk, vendar iz poročil policije to ni razvidno.

Za konec: Kako ohraniti rodno grudo?
Na vprašanje voditelja Igorja Pirkoviča: “Kako ohraniti rodno grudo, ne da bi izpadli nasprotniki, sovražniki tujcev?” je Maja Kocjan odgovorila: “Vsekakor moramo najprej zaščititi lastne občane, državljane, zapreti meje, kolikor je v naši največji moči, angažirati vojsko, če je potrebno, tudi rezerviste oziroma so ti že vključeni v to, dati jasen mednarodni glas, da so naše meje zaprte, da naša Slovenija tega ne zmore oziroma da posamezne občine tega ne zmorejo in potem tem ljudem pomagati na kraju izvora.”

Posnetek celotne oddaje je dostopen tukaj: https://4d.rtvslo.si/a

Več si lahko preberete na portalu moja-dolenjska.si

nazaj na vrh