Odbor za zunanjo politiko bo o razmerah v Venezueli najverjetneje razpravljal 12. marca; kaj bo tokrat spet zakuhala Levica?

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Odbor DZ za zunanjo politiko na današnji seji ni razpravljal o stališču Slovenije do razmer v Venezueli. Ta točka je bila namreč umaknjena z dnevnega reda, ker bodo o tem vprašanju najverjetneje razpravljali na seji 12. marca.

 

Predsednik odbora Matjaž Nemec (SD) je ob začetku seje pojasnil, da je sam 19. februarja predlagal razširitev dnevnega reda seje s točko stališče Slovenije do razmer v Venezueli, dva dni kasneje pa je prejel zahtevo poslanske skupine Levica za sklic nujne seje OZP s točko dnevnega reda sprememba stališča Slovenije glede intervencionizma v Venezueli.

Ker sta ti dve točki vsebinsko povezani, je Nemec umaknil svoj predlog. "Da se točki ne bi podvajali, je prišlo do dogovora, da bomo to sejo najverjetneje izpeljali 12. marca ob 14. uri," je povedal.

Slovenska vlada je sredi meseca potrdila predlog, "da predsednika nacionalne skupščine Venezuele Juana Guaidoja prepozna za začasnega predsednika Venezuele z namenom - in to izključno s tem namenom, da razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve".

Zunanji minister Miro Cerar je tedaj pojasnil, da ne gre za priznanje alternativne oblasti, ampak za "prepoznanje vloge začasnega predsednika" za izvedbo demokratičnih volitev, na katerih naj bi se znova vzpostavila legitimna oblast.

Tej odločitvi sicer nasprotujejo v koalicijski SD. Poslanec te stranke Milan Brglez je takrat ocenil, da je vlada s tem priznala le eno stran v sporu in si sama naložila mednarodnopravne obveznosti. Odločitev je ocenil kot napačno, ker bi lahko vodila v državljansko vojno v Venezueli.

Sklepu vlade nasprotujejo tudi v Levici, kjer so jo označili za nedopustno. Kot omenjeno, so zahtevali tudi sklic nujne seje OZP na to temo.

Brglez je sicer na današnji seji zunanjemu ministru Cerarju zastavil vprašanje glede pravno neobvezujoče definicije antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst, ki jo je vlada sprejela na seji 20. decembra lani. Brglez je opozoril, da je ta definicija bistveno širša, kot je definicija antisemitizma, kot jo je mogoče izpeljati iz mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.

Kot je dejal, strokovnjaki s področja mednarodnega prava in predstavniki civilne družbe opozarjajo, da je omenjena definicija tako pomensko odprta in dvoumna, da dopušča enačenje politične kritike države Izrael z antisemitizmom. "Na ta način definicija ne prispeva k svobodi izražanja, hkrati pa tudi ne k samemu boju proti antisemitizmu," je menil.

Po takšni definiciji antisemitizma po njegovih besedah ni možno govoriti, da Izrael do območja Gaze izvaja politiko, ki je zelo podobna ali meji na apartheid. "Vsaka mednarodnopravna kritika, ki izhaja iz tega, je prav tako lahko izključena," je dejal Brglez.

Cerar mu je odgovoril, da gre za pravno neobvezujočo definicijo in da bo Slovenija vztrajala pri svoji politiki boja proti antisemitizmu. Ne glede na to, da strokovnjaki morda nimajo enotnega mnenja glede posameznih definicij antisemitizma, to v ničemer ne bo spremenilo naših političnih izhodišč in dejanj, je poudaril.

nazaj na vrh