Odbor DZ za zunanjo politiko brez odločitve glede priznanja Palestine

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) včeraj ni sprejel odločitve glede pobude za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, ker da brez jasnega stališča vlade ni ustrezne zakonske podlage. Zunanji minister Karl Erjavec pričakuje, da bo vlada vendarle omogočila DZ, da se odloči.

 

Poslanci so na nujni seji OZP obravnavali predlog Levice, o katerem naj bi potem v petek na izredni seji odločal celoten državni zbor. Ker odbor potem pravzaprav ni sprejel nobene odločitve - za izvedbo izredne seje pa je stališče OZP nujno -, je v skladu s poslovnikom DZ možno, da pride pred petkom še do ene nujne seje odbora na to temo.

V skladu s členom 48a poslovnika DZ namreč lahko sejo odbora na predlog člana tega odbora skliče tudi predsednik DZ, če je ne skliče predsednik odbora. V tem primeru sejo odbora vodi najstarejši podpredsednik odbora.

To bi v tem konkretnem primeru pomenilo, da bi predsednik DZ Milan Brglez na predlog kakega člana OZP lahko zahteval sklic še eno sejo odbora in če se predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) - ki je danes predlagal sklep, da ni pravne podlage za odločanje o predlaganem sklepu - ne odzove, bi Brglez lahko sejo OZP sklical sam, vodila pa bi jo Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS), ki pa je danes tudi ostro protestirala proti načinu, kako Horvat vodi sejo odbora.

Razprave na odboru danes pravzaprav niti ni bilo - Horvat je kot predsednik odbora v dobre pol ure povzel celotno zgodovino razprav o vprašanju priznanja Palestine na odboru, ki so potekale praktično celoten mandat tega sklica DZ.

Matej T. Vatovec (Levica) je nato v imenu predlagateljev sklepa pozval poslanske kolege k podpori, ker da gre za pravo in pravično odločitev ter vprašanje načelnosti, ne špekulacij o morebitnih posledicah, je dejal.

Predstavnica parlamentarne zakonodajno-pravne službe Nataša Goršič je razložila, da bi v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in sedanjo prakso morala sklep o priznanju države predlagati vlada, ki pa tega do odstopa premierja Mira Cerarja ni storila, zato bi bilo sprejemanje predlaganega sklepa v nasprotju z zakonom.

Oglasila sta se še predstavnik državnega sveta Bogomir Vnučec in zunanjepolitični svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in oba izrazila nasprotovanje predlogu, nato pa je predsednik OZP Horvat razpravo prekinil in predlagal omenjeni postopkovni sklep, da odločanje odbora brez sklepa vlade, s katerim bi ta predlagala priznanje Palestine, ni možno.

Podprlo ga je deset poslancev, šest pa jih je bilo proti. Za ta sklep so glasovali Horvat (Nsi), Janez Janša, Žan Mahnič in Anže Logar iz SDS, podprli pa so ga tudi poslanci SMC Simon Zajc, Ksenija Korenjak Kramar, Mitja Horvat, Branislav Rajić in Aleksander Kavčič. Proti so ob predlagatelju Vatovcu glasovali še Milan Brglez in Izidor Kamal Shaker iz SMC, Matjaž Nemec iz SD ter Julijana Bizjak Mlakar in Marinka Levičar iz DeSUS.

Pred tem sta svoj glas utemeljila še Janša in Bizjak Mlakarjeva. Janša je predlagani sklep podprl, "da se preneha delati farso iz tega vprašanja". V SDS so tudi načelno proti priznanju Palestine v tem trenutku, ker da Palestina niti nima vseh atributov, ki so potrebni za državo. Poleg tega priznanje Sloveniji ne bi prineslo nobene koristi, le škodo, je menil.

Bizjak Mlakarjeva je protestirala predvsem zaradi Horvatovega vodenja seje, ki da je "ugrabil sejo". Opozorila je, da sploh ni dal besede zunanjemu ministru Erjavcu, edinemu na seji prisotnemu predstavniku vlade, ki sicer opravlja tekoče posle. Omejevanje razprave na odboru je označila za omejevanje demokracije. Kljub temu Horvata ni prepričala, da bi spremenil svojo odločitev glede zaključka razprave in glasovanja o omenjenem postopkovnem sklepu.

Ker ni dobil besede, je po seji pred mediji protestiral tudi Erjavec. Vendar je kljub vsemu izrazil pričakovanje, da bo vlada to stališče vendarle sprejela. "Vlada mora dati DZ, ki ima polna pooblastila, možnost, da se opredeli," je poudaril.

Argumentacija, da DZ ne more izpeljati postopka priznanja brez predloga vlade, je po njegovem mnenju napačna. Tudi se ne strinjal z mnenjem vladne zakonodajne službe, da priznanje države ne sodi med tekoče posle vlade.

Kot je poudaril Erjavec, ne gre za dokončno odločitev vlade, pač pa za to, da vlada podeli možnost parlamentu, da v celoti izpolni svoj mandat. Po Erjavčevem mnenju tako prihaja do omejevanja DZ, saj tovrstna interpretacija pomeni, da če predloga vlade ni, se DZ sploh ne more opredeliti do priznanja Palestine.

Sicer se ne želi spuščati v to, kako se bo potem DZ odločil, spomnil pa je, da je bilo v koaliciji ves čas soglasje, da bodo v tem mandatu Palestino priznali.

Prepričan je, da bi priznanje Palestine pomenilo korak k nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav tako je prepričan, da bi s tem dali Palestini enakopravnejši položaj.

Tako mnenje je po seji OZP ponovil tudi Vatovec. Sam pričakuje, da bo DZ o tem vprašanju vendarle še odločal v tem mandatu.

Dogajanje na današnji seji OZP je označil za "eminentno predstavo nenačelnosti in dvoličnosti", ki da jo je vodil predsednik odbora Horvat. "Vse skupaj se je lahko zgodilo, ker je SMC to predstavo tudi podprla," je razplet seje komentiral Vatovec.

Ocenil je, da je ta sklep "nezakonit sam po sebi". DZ oz. odbor namreč po njegovih besedah ne more sam ugotavljati zakonitosti aktov, ampak da so za to pristojna sodišča.

Spomnil je, da je Levica vztrajala, da se vsaj glasuje o tem predlogu in da se pokaže, kdo načelno podpira priznanje Palestine in kdo ne. Ključno po njegovem mnenju je, da ima DZ pristojnost, da to priznanje izvede, ne glede na različne interpretacije, predvsem zakonodajno-pravne službe DZ, na stališču katere je tudi temeljil na koncu sprejeti sklep OZP.

nazaj na vrh